64. člen ZZK-1

Za zaznambo izbrisne tožbe se določbe Zakona o zemljiški knjigi, ki urejajo zaznambo spora, uporabljajo smiselno. Pri presoji vprašanja, v korist katere osebe se opravi zaznamba, je treba izhajati iz tega, da ima zaznamba izbrisne tožbe značilnost varovalne stvarne pravice. V konkretnem primeru varuje vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - povnoven vpis lastninske pravice na drugo toženko oziroma čas učinkovanja te vknjižbe, zato se zaznamba dovoli v njeno korist.

Pravica in dolžnost občine, da kategorizira svoje občinske ceste (kot lokalne ceste ali javne poti) in da jih tudi vzdržuje, nima nobenega vpliva na presojo, ali je določeno zemljišče (oziroma njegov del) v javni rabi in s tem javno dobro. Odločilno je vedno stanje zemljišča v naravi, predvsem njegova dejanska raba in njegov namen, ne pa, ali je pravilno evidentirano v javnih evidencah.

64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.

Za ugotovitev lastninske pravice na delu parcele mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da je na njegovi podlagi izdano sodbo mogoče izvesti v zemljiški knjigi. V zahtevku bi zato moralo biti navedeno, na kateri novi parceli (oziroma opredeljenem delu obstoječe parcele) je tožnica pridobila zatrjevano lastninsko pravico, vključno z rezervirano številko parcele. Čeprav zaznamba javnega dobra v času javne dražbe še ni bila opravljena, to ne izključuje dejstva, da so sporne parcele delno vodna zemljišča in kot takšna javno dobro. Nagrada za narok vključuje vse naroke, ki so bili opravljeni v posamezni zadevi, vključno z dvema ogledoma z izvedencem v ponovljenem postopku.

Prepovedi iz 158. člena ZGO-1 učinkujejo z izdajo odločbe in veljajo dokler nedovoljena gradnja ni legalizirana ali postopek zaradi nedovoljene gradnje ustavljen na kakšen drug ustrezen način, kar pomeni, da so pravne posledice odločbe nastopile že z njeno izdajo, v zemljiški knjigi pa se le zaznamuje pravno dejstvo, da je nepremičnina obremenjena s prepovedmi iz 158. člena ZGO-1. Če je tako, ni mogoče niti po analogiji uporabiti določbe 356. člena OZ.

Glede na obrazloženo predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti iz razloga, da zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker se uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti v primeru, če ima oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame nepremičnine, zaznamuje v zemljiški knjigi.

Na splošno se je razvilo stališče, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, neoziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija. Hipoteka, kar velja tudi za prisilno hipoteko, zaradi načela akcesornosti preneha s prenehanjem terjatve. Dejstvo, da je zaznamba izvršbe ostala vpisana v zemljiški knjigi, je bilo pomembno le v okviru publicitetnih učinkov vpisov v zemljiško knjigo, torej v razmerju navzven. Obstoj hipoteke po izpolnitvi obveznosti je v resnici le formalne narave. Odločilno bi bilo, če bi zatrjevala in dokazovala, da se je obrnila na upnico (toženo stranko), da bi podala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bi lahko sama predlagala izbris zaznambe izvršbe, če že izvršilno sodišče ni izbrisalo zaznambe sklepa o izvršbi, pa bi tožena stranka to odklonila. A tega pritožnica ni zatrjevala. Ker torej vse od konca leta 2011 do začetka stečajnega postopka tega ni storila, tudi ni mogoče na toženo stranko prevaliti bremena, da bi morala ona paziti na pravno korist in pravne interese nasprotne stranke

Vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis prenosa lastninske pravice na podlagi delitve kot ene izmed oblik materialno statusnega preoblikovanja družbe (na podlagi delitvenega načrta in potrdila sodišča ter sklepa o delitvi), saj gre za prenos premoženjskih pravic na univerzalne pravne naslednike.

Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi, saj nima lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, z zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice pa se pravica na navedeni nepremičnini ne izkaže za verjetno, saj zaznamba spora pomeni le javno objavo pravno pomembnih dejstev.

Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.

Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Pri tožbi na razvezo izročilne pogodbe ne gre za spor o obstoju lastninske pravice, pridobljene na izviren način, marveč za obligacijskopravni spor, ki meri na pridobitev stvarne pravice, za katerega pa ZZK–1 ne dopušča varstva vrstnega reda z zaznambo spora.

Po določbi 64. čl. ZZK-1 se, če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli tudi, če predlog vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.

Iz spisovnih in zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je pod Dn.št. vložil predlog za izbris zaznambe spora pri parc.št. 332/2 k.o. D.N. M.P. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje opravilo izbris zaznambe spora ter izbris prepovedi odtujitve in obremenitve pri navedeni nepremičnini po uradni dolžnosti sklicujoč se na 81.čl. in 100.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Za to pa na podlagi v izpodbijanem sklepu navedenih sodnih odločb ni imelo podlage, kot pravilno opozarja pritožba. Če bi želelo opraviti izbris zaznambe spora na obravnavani nepremičnini last I.S., bi moralo razpolagati z listinami, katere določa 84.čl. ZZK-1.