VSRS Sklep II DoR 39/2023

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek. S primarnim zahtevkom je tožnik zahteval, da mu prva toženka izroči 979,20 gramov zlata in plača znesek 1.904,23 EUR z obrestmi, druga toženka pa izroči 108,80 gramov zlata in plača znesek 211,58 EUR z obrestmi (I. točka izreka). S podrednim zahtevkom je tožnik zahteval, da mu prva toženka plača zneska 51.522,52 EUR in 1.904,23 EUR, oba z obrestmi, druga toženka pa zneska 5.758,60 EUR in 211,58 EUR, oba z obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3Tožnik v predlogu za dopustitev revizije meni, da bi morala druga toženka kot odvetniška družba zahtevati izdajo začasne odredbe. Ne sprejema namreč zaključka sodišča druge stopnje, da se s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine ne more zavarovati nedenarna terjatev (ob tem se sklicuje na zadevo VSK Cpg 379/99 in zadevo VSL I Cpg 922/2016). Nadalje trdi, da je druga toženka opustila pravočasno vložitev predloga za izvršbo, to pa je povzročilo nastalo mu škodo. Zatrjuje tudi kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali prepoved obremenitve oziroma odtujitve nepremičnine pri nedenarnih terjatvah vselej predstavlja neprimerno sredstvo zavarovanja nedenarne terjatve ali pa je presoja primernosti zavarovanja nedenarne terjatve oziroma doseči namen zavarovanja s prepovedjo obremenitve oziroma odtujitve nepremičnine odvisna od vseh okoliščin primera; (2) ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ko je opustilo opredelitev razlogov o okoliščinah, ki so odločilne za presojo primernosti zavarovanja nedenarne terjatve s prepovedjo obremenitve oziroma odtujitve nepremičnine (odvisna od vseh okoliščin primera)¹; (3) ali dolžna skrbnost pri opravljanju odvetniškega poklica, zaradi upoštevanja interesov mandanta, odvetniku, ki se zaveda nujnosti takojšnje vložitve pravnega sredstva (predloga za izvršbo) zaradi zavarovanja terjatve oziroma njene učinkovite izterjave, nalaga njegovo takojšnjo oziroma pravočasno vložitev; (4) ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka (iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ko sta pri presoji nedopustnega ravnanja druge toženke opustili opredelitev o očitku o prepozni vložitvi predloga za izvršbo; (5) ali dolžna skrbnost pri opravljanju odvetniškega poklica, zaradi upoštevanja interesov mandanta, odvetniku, ki se zaveda nujnosti zaznambe izvršbe pri nepremičnini, ki kot edino premoženje dolžnika omogoča izterjavo terjatve, nalaga spremljanje poslovanja sodišča pri opravi izvršilnega dejanja v postopku izvršbe na nepremičnine, torej zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, in ustrezno ukrepanje, če izvršilni oddelek sodišča sklepa o izvršbi ne pošlje na zemljiškoknjižni oddelek; in (6) ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ko je opustilo opredelitev razlogov o odškodninski odgovornosti tožene stranke iz naslova nezmožnosti poplačila denarne terjatve.

4Predlog ni utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Zapis zadnjega dela vprašanja je očitno napačen prepis teksta iz 1. vprašanja, zato ga je Vrhovno sodišče dalo v oklepaj.