VSL Sklep V Kp 1158/2018

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov pridobljenih na podlagi odredb za hišno preiskavo, in sicer listin zaseženih pri hišnih preiskavah opravljenih 28. 3. 2013 na sedežu družbe B. d. d., družbe Banka C. d. d., ter pri obtoženih D. D., E. E., A. A., F. F., G. G. in H. H., v obsegu kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2Zoper naveden sklep se je pritožil zagovornik obtoženega A. A. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 37. in 38. členu Ustave RS ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa oz. spremembo le-tega tako, da se predlogu zagovornika ugodi in listine v obsegu kot je bilo predlagano v predlogu za izločitev dokaza, iz spisa izloči; podrejeno, da izpodbijan sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Povzemanje določbe 36. člena Ustave RS (v nadaljevanju: Ustave); določbe 214. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa pogoje, kdaj se sme hišna preiskava opraviti; določbe 215. člena ZKP (o načinu odreditve in izvedbe hišne preiskave); določbe 17. člena ZKP (da mora sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku po resnici in po resnici ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe); določbe 148. člena ZKP (ki za delovanje policije na navedeni zakonski podlagi zahteva dokazni standard razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje), ter v zvezi z navedenim povzemanjem izražanje pomislekov in stališča, da ni videti razloga, ki bi pri odrejanju hišne preiskave utemeljeval nižji dokazni standard (utemeljeni razlogi za sum, ne pa utemeljen sum), ponujanje hipotez o možnem zavestnem in namernem izločanju razbremenilnih dokazov s strani tožilstva zaradi interesa vodenja preiskave v določeno smer; povzemanje določbe 29. člena Ustave o ustavno zagotovljenem izvajanju dokazov v korist vsakomur; izražanje stališč o razumevanju določbe 285.e člena ZKP (po katerem ima obramba možnost, po navedbah pritožnika, predlagati izvedbo dokazov, ki bi bili lahko njej v korist, za presojo zakonitosti dokazov), po oceni višjega sodišča ne pomenijo vsebinskih pritožbenih navedb. Ob pravilnem povzemanju navedenih zakonskih in ustavnih določb, višje sodišče le dodaja, da določba 285.e člena ZKP predsedniku senata po opravljenem naroku iz 285.b člena ZKP omogoča, da pred odločitvijo o izločitvi dokazov izvede potrebne dokaze, kar je bilo storjeno tudi v obravnavnem primeru, ni pa ponujanje in izvajanje dokazov na navedeni zakonski podlagi namenjeno temu, da z dodatnimi, novo predloženimi dokazi, s katerimi preiskovalni sodnik v času izdaje odredbe za hišno preiskavo ni razpolagal, celostno in na novo ocenjuje izpolnjenost pogojev dokaznega standarda za izdajo problematizirane odredbe za hišno preiskavo. Izpodbijanja zakonskih pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo ni upravičeno in tudi ne moč enačiti z oceno o nedokazanosti kaznivega dejanja, očitanega konkretnemu obdolžencu v sedanji fazi kazenskega postopka. Da bo obrambi v teku izvajanja glavnih obravnav onemogočeno izvajanje kontradiktornega postopka, o tem ali je bila odredba za hišno preiskavo zakonita ali ne, s tem pa obtožencu odvzeta možnost izvajanja dokazov po 29. členu Ustave RS, je navajanje špekulativne narave, očitno pa obramba povsem prezre tudi, da sodišče tudi samo ves čas postopka bdi nad zakonitostjo dokazov in da je tudi ta okoliščina element presoje dokazanosti kaznivega dejanja.

5Po vsebini se pritožbena navajanja nanašajo na oceno pritožnika, da ni bil izkazan dokazni standard utemeljenih razlogov za sum v zvezi z izdajo odredb za hišno preiskavo pri posameznih udeležencih, na katere so se izdane odredbe nanašale in da so te temeljile le na ovadbi SDH in ugotovitvah KPK, te pa na poročilu o ugotovitvah posebne revizije družbe B. d. d. z dne 15. 1. 2012 in mnenju X.-Revizije d. o. o. z dne 15. 1. 2012.

Takšne navedbe pritožnika niso utemeljene.

6Določba prvega odstavka 214. člena ZKP, jasno določa potreben dokazni standard (utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje) in verjetnost, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da bodo odkriti sledovi kaznivega dejanja ali predmetni pomembni za kazenski postopek). Po določbi 215. člena ZKP, preiskavo stanovanja, prostorov obdolženca ali drugih oseb, na predlog upravičenega tožilca odredi preiskovalni sodnik, z obrazloženo pisno odredbo. Obveznost utemeljitve izdane pisne odredbe za hišno preiskavo je vzpostavljena tudi ob dolžnem upoštevanju posameznih odločb Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS¹, saj gre pri odrejeni hišni preiskavi tudi za poseg v ustavne pravice iz 36. člena, v povezavi s tem tudi iz 22. člena Ustave RS. Nenazadnje, upoštevaje tudi določbo 6. člena Evropske konvencije človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), na kar je opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) primeroma v primeru Dragojevič proti Hrvaški z dne 15. 1. 2015, sodno preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe, zagotavlja, da poseg v zasebnost ne bo odrejen na slepo, neenako in brez dolžnega in primernega razmisleka.

7Višje sodišče glede na tako navedena izhodišča, vsebino posameznih izdanih odredb za hišno preiskavo ter razlogov izpodbijanega sklepa, ugotavlja, da so izdane odredbe za hišno preiskavo v celoti zadostile zakonsko, ustavno in konvencijsko postavljenim kriterijem za poseg v obdolženčeve pravice do zasebnosti in tudi do obrazložene sodne odločbe.

Glede na vsebino izdanih odredb za hišno preiskavo se višje sodišče, kljub seznanjenosti z vsemi odredbami za hišne preiskave, primeroma sklicuje le na odredbo za hišno preiskavo pri A. A., odrejeni 27. 3. 2013, opr. št. IV Kpd 14724/2013 (list. št. 864 do 895) in ugotavlja, da iz izreka le-te izhaja naslov, kjer naj bi bila hišna preiskava opravljena (bivališče osumljenega A. A.), da so bili navedeni predmeti, ki naj bi bili zaseženi oziroma vrsta dokumentacije, ki bo utemeljevala povezanost navedenih oseb pred, med in po storitvi očitanih jim kaznivih dejanj, iz obrazložitve odredbe za hišno preiskavo pa izhaja, na kakšni podlagi je bila navedena odredba izdana, opis vlog posameznih obdolžencev, navedba vpletenih oseb v izvršitev kaznivih dejanj, v nadaljevanju, na strani od 11 do 19, pa so navedeni tudi utemeljeni razlogi za sum očitanih kaznivih dejanj (kolikor se nanaša konkretno na obdolženega A. A.), pri čemer je vsebina posameznih listin s strani preiskovalne sodnice tudi povzeta. Višje sodišče zato ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče, ko je na vsebinsko primerljive navedbe pritožnika, v zahtevi za izločitev dokazov odgovarjalo, v točki 11 utemeljeno navajalo, da poročilo družbe X.-Revizije z dne 15. 1. 2012, nikakor ni bilo edini dokaz, na katerem je temeljila ocena o izpolnjenem dokaznem standardu in da je preiskovalna sodnica dejansko razpolagala tudi z drugim dokaznim gradivom, ki ga je v svojih odredbah tudi navedla. Takšna ocena prvostopenjskega sodišča je povsem pravilna in skladna s spisovnim gradivom, še posebej upoštevaje razlogovanje preiskovalne sodnice o dokaznem standardu utemeljenih razlogov za sum storjenih kaznivih dejanj. V povezavi z revizijskim poročilom X.-Revizije z dne 15. 1. 2012 je bilo ocenjeno tudi Pismo o nameri podpisano med B. d. d. in C. d. d. za sodelovanje v primeru pridobitve koncesije za drugega mobilnega operaterja na ..., pomen in vsebina Okvirne pogodbe na podlagi navedenega pisma o nameri z dne 18. 6. 2007 z B. d.d. (B.), manjšinjskimi družbeniki in C. d. d. o vsebini izkoriščene opcije in prodaje deleža družbe J. s strani C. d. d. B. d. d., pomen in vsebina poslovne dokumentacije med obdolženim A. A. kot naročnikom in C. d. d. ter med njima sklenjeno Fiduciarno pogodbo o nakupu in prodaji poslovnih deležev v družbi J. (ko se je A. A., ki je bil po ugotovitvah banke brez vsakršnih finančnih sredstev in možnosti dati v zavarovanje posla karkoli spustil v milijonski posel z B. d. d. v zvezi z deležem v družbi J., B. d. d. pa je prevzel vse finančno breme in škodljivost tega posla nase, pri čemer sta C. d. d. in A. A. pridobila korist, ne da bi za to A. A. karkoli finančno tvegal), pojasnjevanje poslovnega odnosa med A. A. in C. d. d., upoštevaje določbe fiduciarne pogodbe o zagotovitvi kredita A. A., ki pa ne bo izplačan ter v povezavi z navedenim tudi pregledana vsebina letnih poročil družbe B. d. d., na kar se je preiskovalna sodnica prav tako sklicevala (stran 18), obseg poslov na kakršnega je nakazoval obseg, vrsta in vsebina dokumentacije (stran 19 odredbe za hišno preiskavo), so tudi po oceni višjega sodišča okoliščine, ki so omogočale zanesljivo in pravilno oceno, da so utemeljeni razlogi za sum kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v sostorilstvu oziroma pomoči pri tem dejanju, dejansko bili izkazani, z upoštevanjem dokumentacije, ki je bila preiskovalni sodnici na voljo v obsegu in času odločanja in o čemer se je prvostopenjsko sodišče dodatno prepričalo tudi s pribavo dodatne dokumentacije po opravljenem predobravnavnem naroku. Pravilnim razlogom v zvezi s tem v izpodbijanem sklepu višje sodišče zato v celoti pritrjuje. Enaka ugotovitev velja tudi za sicer izdane in vsebinsko identične obrazložitve obstoja dokaznega standarda za izdajo odredb za hišne preiskave tudi pri drugih osumljencih, za katere so bile odredbe izdane istega dne, in ki sicer niso predmet konkretnega pritožbenega izpodbijanja.

8Ob takih ugotovitvah postanejo nepomembna navajanja pritožnika o tem, česa vse preiskovalna sodnica pri izdaji posameznih odredb ni upoštevala, saj so za presojo zakonitosti za izdajo odredb za hišno preiskavo odločilne okoliščine, ki so izdajo zakonite odločbe omogočale, ne pa tiste, ki niti niso bile dane na razpolago in bile predmet ocenjevanja.

9Že predhodno izraženega nestrinjanja pritožnika s poročilom X.-Revizije d. o. o. in poudarjanje, da to poročilo samo po sebi tudi ne daje jamstva za pravilnost vsebine le-tega, razen navedenega poročila pa je obstajala še različica tega z dne 7. 12. 2011 in mnenje X.-Albanija sh.p.k. o drugačni vrednosti izvršbe J., prvostopenjsko sodišče tudi ni prezrlo in je v točki 12 navedlo pravilne razloge, zakaj opozarjanje pritožnikov na vsebinsko drugačne zaključke, ki bi jih bilo moč sprejeti, upoštevaje mnenji X.-Albanija in X.-Revizije z dne 7. 12. 2011 ni moč upoštevati. Pri tem pritožnik prezre bistveno okoliščino, da teh dokumentov preiskovalna v času odločanja sodnica ni imela na razpolago in da zgolj zaradi kasnejše pribave le-teh ni podana nezakonitost odredb na podlagi sicer in takrat upoštevanih listin in dokazov.

10Nakazovanje, da je tovrstno postopanje preiskovalne sodnice po mnenju obrambe „zelo nevarno“, ker bi lahko sodišče zakonito izdalo odredbo za hišno preiskavo že ob podani ovadbi s strani zagovornika; da je preiskovalna sodnica mnenju, ki je narejeno brez ustrezne pravne podlage slepo verjela, da preiskovalna sodnica tudi ni preverila pod kakšnimi pogoji je bil X.-Revizije d. o. o. sploh angažiran, so po oceni višjega sodišča navedbe, ki ne predstavljajo osnove za pomisleke v zakonitost izdanih odredb za hišno preiskavo, bodo pa navedena poročila lahko predmet dokaznega preverjanja v dokaznem postopku na glavni obravnavi.

¹ primeroma: Odločba Ustavnega sodišča RS Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, I Ips 18198/2010 z dne 12. 12. 2019