VSC Sklep Cp 130/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se solastna nepremičnina z ID znakom: del stavbe 000-3125-71, kjer je vknjižena solastninska pravica na predlagatelja do 3/5 in na nasprotno udeleženko do 2/5, razdeli tako, da a) nasprotna udeleženka dobi v izključno last in posest predmetno nepremičnino, b) predlagatelju pa je dolžna izplačati 57.000,00 EUR (vrednost nasprotnemu udeležencu solastnega deleža do 3/5) v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer nepremičnina leži, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do dneva plačila. Sklenilo je, da po pravnomočnosti tega sklepa lahko nasprotna udeleženka pri predmetni nepremičnini predlaga pri solastniškem deležu predlagatelja do 3/5 zemljiškoknjižni vpis vknjižbe solastninske pravice v njeno korist, po pravnomočnosti tega sklepa pa lahko predlagatelj predlaga pri nasprotni udeleženki lastni nepremičnini vknjižbo zakonite zastavne pravice zaradi plačila zneska 57.000,00 EUR z obrestmi v njegovo korist. Odločilo je o stroških postopka in po pravnomočnosti sklepa odredilo izbris zaznambe postopka delitve pri predmetni nepremičnini.

2Zoper sklep se predlagatelj (pritožnik) po pooblaščencu pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za delitev solastne nepremičnine po dne 8. 9. 2022 opravljenem zadnjem naroku in po pridobitve bančne dokumentacije in čeprav je dalo udeležencema na naroku še dodaten rok 15 dni za predložitev dodatnih listin, kar sta oba tudi storila, šele 13. januarja 2023. Izračun vrednosti nepremičnine, ki je predmet delitve, kot tudi izračun deleža je zaradi odmika časa, saj je bila cenitev opravljena 16. 6. 2022, napačen, sklep pa nezakonit. Od cenitve nepremičnine do izdaje sklepa je minilo skoraj sedem mesecev, vrednost nepremičnin se je zgolj v tretjem četrtletju 2022 povečala za več kot 5 %, zato je sodišče dejansko stanje na dan odločitve ugotovilo napačno. Vrednost nepremičnine se je od cenitve 16. 6. 2022 povečala za vsaj 10 do 15 %, kar pomeni, da je predlagatelj z odločitvijo oškodovan za 8.000,00 do 11.000,00 EUR. Na dan odločitve vrednost nepremičnine sploh ni bila ugotovljena. Zato je tudi napačno uporabljeno materialno pravo (70. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Ugotovljena vrednost bi, v kolikor bi sodišče odločalo na dan oprave zadnjega naroka, lahko ustrezala na dan oprave naroka. Gibanje cen rabljenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je že od prvotne cenitve (3. 8. 2020) do 16. 6. 2022 bistveno povečala, še posebej pa so se povečale cene rabljenih stanovanj v Celju in okolici v tretjem in četrtem četrtletju 2022, najmanj za 10 do 15 % glede na drugo četrtletje, kar je razvidno iz priloženega grafa Statističnega urada Republike Slovenije. Cenitev zato ne ustreza dejanskemu stanju, saj je splošno znano dejstvo, da je vrednost nepremičnin, tudi rabljenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah, v zadnjem letu drastično narasla, kar velja še posebej za Velenje oz. Šaleško regijo, in odstopa od slovenskega povprečja. Ker so se cene nepremičnin od vnovične cenitve bistveno povečale, naj se pridobi nova cenitev na dan odločanja pritožbenega sodišča. Pritožnik nadalje kot napačne izpodbija tudi zaključke sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka finančno sposobna izplačati predlagateljev solastni delež v denarju. Sodišče je pri tem storilo tudi bistveno kršitev postopka, ker ni ugotavljalo, ali je predlagatelj finančno zmožen izplačati nasprotno udeleženko (kršitev načela enakosti pred zakonom). Navaja, da gre za neenako obravnavanje glede na spol. Sodišče bi moralo ugotavljati finančne zmožnosti za obe stranki in bi v zvezi s tem kriterijem šele nato sprejelo zaključek, da ima eden od udeležencev boljše možnosti za izplačilo drugega. V tem delu je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Navaja, da nasprotna udeleženka ni zaposlena, da trenutno do odhoda v pokoj (6. 11. 2024) ne prejema nobenega dohodka, da je sicer prejela odpravnino in nadomestilo za brezposelnost, česar pa sodišče ne bi smelo upoštevati, saj jih bo porabila za življenje. Navaja, da bi delež dejansko izplačal njen sedanji partner, pri katerem nasprotna udeleženka tudi biva in ne drži, da nima kje bivati. Sredstva na njenem računu niso njena, ampak gre za sredstva njenega partnerja in bi sodišče moralo upoštevati, da nasprotnega udeleženka prejetega posojila od partnerja glede na njene dohodke ne bo zmožna vrniti. Sam izkaz razpolaganja z določeno vsoto denarja še ne pomeni tudi zmožnosti znesek izplačati. Napačen je tudi zaključek, da ima nasprotna udeleženka močnejše stanovanjske potrebe in interese kot predlagatelj in da nima rešenega stanovanjskega problema. Navaja, da nasprotna udeleženka živi pri svojem partnerju in ne biva v predmetnem stanovanju, kot želi ves čas prikazati. Izpovedi prič, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka, so neverodostojne, saj graf porabe elektrike za preteklo leto kaže drugače. Bistvo tega postopka tudi ni ureditev lastninskih stanovanjskih potreb, ampak delitev skupnega premoženja. Sodišče bi moralo upoštevati, da je predlagatelj poročen, da je njegova žena glede stanovanjskega problema v celoti odvisna od njega, saj nima v lasti nepremičnin, da predlagatelj potrebuje stanovanje za dve osebi in če se nasprotni udeleženki verjame, da živi sama, takšnega stanovanja (68,18 m2) ne potrebuje. Tudi pri kriteriju potreb udeležencev je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Neutemeljeno je zavrnilo kriterij večjega deleža predlagatelja, upoštevalo je le kriterij, v katerem je nasprotna udeleženka v boljšem položaju (ni solastnica kake druge nepremičnine), glede višjega deleža na premoženju, glede zmožnosti izplačila in glede stanovanjskih potreb pa ima prednost predlagatelj, zato je odločitev do predlagatelja diskriminatorna. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa s stroškovno posledico.

3V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženka po pooblaščenki obrazloženo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteva povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je po dopolnjenem dokaznem postopku o delitvi nepremičnine (ID znak: del stavbe 000-3125-71, sicer stanovanje št. 71 na naslovu ...., s pripadajočim deležem na stavbnem zemljišču, komunalni opremi in skupnih delih stavbe) z izpodbijanim sklepom odločilo drugič.

6Sodišče druge stopnje je na podlagi določb prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) uporablja tudi v tem postopku, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v pritožbeno izpodbijanih delih in v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, po uradni dolžnosti pa ob tem tudi glede bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

7Pritožbeno ni sporno, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka razvezana zakonca¹, da so bili obseg in deleži na skupnem premoženju ugotovljeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 612/2012 z dne 31. 3. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 335/2017 z dne 13. 12. 2017, kot tudi ni sporno, da je glede delitve premičnin iz skupnega premoženja že pravnomočno odločeno. Pritožbeno tudi ni nasprotovano zaključkom sodišča prve stopnje, da med udeležencema nepravdnega postopka ni spora o predmetu delitve, o velikosti solastnih deležev na nepremičnini, niti glede samega načina delitve, sporno pa je bilo tudi v ponovljenem postopku, kdo izmed njiju izkazuje upravičen interes za dodelitev predmetne nepremičnine v smislu petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika(SPZ) in posledično tudi zmožnost izplačila drugega solastnika.

8Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne pravne podlage, ki jo poleg določb 155. člena ZNP-1 predstavljajo tudi določbe od 162. do 164. člena ZNP-1 ter določbi 69. in 70. člena SPZ v zvezi s členom 164 ZNP-1, ki ju je sodišče prve stopnje tudi pravilno povzelo. Pritožbeno ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da fizična delitev solastne nepremičnine udeležencev postopka ni možna. Ob tem, ko se je vsak od udeležencev postopka tudi v ponovljenem postopku zavzemal za dodelitev nepremičnine v izključno last in izplačilo drugega solastnika, pa je sodišče prve stopnje zato moralo ugotavljati upravičen interes udeležencev postopka, posledično temu pa tudi finančno zmožnost izplačila drugega udeleženca. Pravilno je obrazložilo in poudarilo, da upravičen interes predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru po intenciji zakona in na podlagi namena stvari, upoštevaje različne okoliščine konkretnega primera, kriteriji v zakonski določbi petega odstavka 70. člena SPZ (velikosti idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov) pa niso vrednoteni, ampak so enakovredni.

9Ob navedenih pravilnih izhodiščih je sodišče prve stopnje po izvedenem in v novem postopku še dopolnjenem dokaznem postopku pravilno in dokazno podprto zaključilo, da je močnejši upravičen interes za dodelitev nepremičnine podan na strani nasprotne udeleženke.²

10Neutemeljeni so obširni pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Na podlagi tudi v dokaznem postopku zaslišanih prič je utemeljeno sledilo nasprotni udeleženki³, da je po razvezi zakonske zveze s predlagateljem ostala v predmetnem stanovanju in da v tem stanovanju tudi biva, prepričljiv in dokazno podprt pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da z zaslišanjem prič⁴ niso bile potrjene predlagateljeve navedbe, da nasprotna udeleženka biva pri partnerju in da predmetnega stanovanja ne potrebuje. Na drugi strani pa je pritožbeno neizpodbijan zaključek sodišča prve stopnje, da se je predlagatelj poročil in da z drugo ženo biva v stanovanju, na katerem ima tudi solastninsko pravico⁵. Dejanski zaključki sodišča prve stopnje utemeljujejo sklep, da je podan upravičen interes za izključno lastništvo na predmetnem stanovanju na strani nasprotne udeleženke, ki v stanovanju biva in ki za razliko od predlagatelja v solasti nima nobene druge nepremičnine, pri čemer ob pravilnem poudarku sodišča prve stopnje, da kriteriji iz določbe petega odstavka 70. člena SPZ niso vrednoteni, temveč enakovredni, tudi kriterij večjega deleža predlagatelja na nepremičnini (razlika med deležema je le 1/5) ne pretehta. Ob celostni presoji okoliščin po več kriterijih so neutemeljene pritožbene navedbe o diskriminatorni obravnavi predlagatelja, pritožba pa zaključka sodišča prve stopnje o upravičenem interesu na predmetni nepremičnini na strani nasprotne udeleženke ob pravilnih materialnopravnih izhodiščih in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi ne more izpodbiti z v pritožbi predvsem ponujeno lastno dokazno oceno in lastnimi dokaznimi zaključki ter ponavljanjem svojih navedb v postopku.

11Pritožba s pritožbenimi navedbami tudi ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka finančno sposobna v zakonskem roku treh mesecev izplačati predlagatelja⁶. Zaključki sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem stanju in finančnih zmožnostih so prepričljivi, pritožbeno ni sporno, da ima predlagateljica na svojem računu zadostna finančna sredstva za izplačilo predlagateljevega deleža (57.000,00 EUR). Pri tem za izplačilo deleža predlagatelju ni odločilno, kako bo nasprotna udeleženka izpolnjevala svoje morebitne finančne obveznosti do drugih oseb (npr. posojilodajalca), na kar se s pritožbeno kritiko osredotoča pritožba. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo, da na strani nasprotne udeleženke obstaja upravičen interes na predmetni nepremičnini – stanovanju in tudi njeno finančno zmožnost izplačila predlagatelja, je neutemeljen tudi sicer nekonkretiziran pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka o neenakem obravnavanju strank pred zakonom, ko se sodišče ni dokazno posebej opredelilo tudi do navedb predlagatelja o njegovi plačilni zmožnosti izplačati predlagateljico.

12Pri delitvi solastne nepremičnine po petem odstavku 70. člena SPZ je upoštevati tržno vrednost nepremičnine v času odločanja. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v novem postopku pridobilo in upoštevalo novo cenitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet delitve, ki jo je v tem postopku določeni izvedenec in cenilec izdelal 16. 6. 2022, po kateri vrednost stanovanja znaša 95.000,00 EUR.⁷ Na novo cenitev sodnega izvedenca in cenilca je imela določene pripombe le nasprotna udeleženka, na katere je izvedenec in cenilec odgovoril z vlogo (dopolnitvijo), vloženo 5. 9. 2022, in je pri novo ugotovljeni tržni vrednosti predmetne nepremičnine vztrajal in je ni spremenil⁸.

13Pritožba povzema, da je sodišče 8. 9. 2022 opravilo zadnji narok in na tem naroku tudi sklenilo pridobiti dodatno bančno dokumentacijo, pridobiti tudi izjavo priče, ki jo je predlagal predlagatelj in živi v tujini in hkrati strankam naložilo in dodelilo tudi rok za predložitev še dodatne listinske dokumentacije, čemur sta oba udeleženca postopka tudi sledila, pri čemer pa pritožba sodišču prve stopnje ob tem ne očita nobene konkretne postopkovne kršitve. Spisovno gradivo potrjuje pritožbene navedbe, da je bil (zadnji) narok v novem postopku opravljen 8. 9. 2022, sklep sodišča prve stopnje pa je bil izdan 13. 1. 2023. Vendar je ob smiselni uporabi (42. člen ZNP-1) določbe drugega odstavka 291. člena ZPP, ki procesno omogoča takoimenovano odloženo (oziroma pridržano) sodbo/sklep, določen zamik med dnevom zaključka zadnjega naroka in izdajo odločbe predviden. Ob tem je poudariti, da je tudi pri takšni pridržani (odloženi) odločbi odločilno za odločitev dejansko in pravno stanje ob zaključku (zadnjega) naroka, torej v danem primeru stanje 8. 9. 2022 in ne datum izdaje odločbe in še manj dan odločanja pritožbenega sodišča o pravnem sredstvu zoper izdani sklep. Sodišče prve stopnje je upoštevaje novo ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki jo je izvedenec ugotovil tudi z novim ogledom stanovanja in na podlagi pravil in s strokovnimi pristopi iz svoje stroke⁹, pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo glede ugotovljene vrednosti nepremičnine (95.000,00 EUR), posledično pa tudi glede ugotovljene denarne vrednosti deležev vsakega od udeležencev postopka. Ob obrazloženem pritožba ugotovljene vrednosti nepremičnine ne more izpodbiti (s ponovnim) sklicevanjem na splošne statistične podatke o cenah nepremičnin in ob tem lastno interpretacijo povišanja cene konkretne nepremičnine ter na časovni zamik med opravljeno novo ugotovitvijo vrednosti nepremičnine in izdajo izpodbijanega sklepa.¹⁰

14Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno očitana postopkovna kršitev ni bila storjena, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Obrazložene stroškovne odločitve pritožba v ničemer vsebinsko ne izpodbija, veže jo le na morebitni uspeh predlagatelja s pritožbo glede glavne stvari, s katero pa ob zgoraj obrazloženem ni bil uspešen.

15Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Pritožnik stroškov pritožbe ni priglasil, nasprotna udeleženka pa mora na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 svoje priglašene stroške odgovora na pritožbo kriti sama.

¹ Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta se razvezala novembra 2011.
² Prim. točke od 40 do 42 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
³ Prim. točki 6 in 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Prim. zlasti točke 14, 15, 18, 19 in 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁵ skupaj s sestro in bratoma na podlagi dedovanja po materi
⁶ Primerjaj 43. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁷ Med prvo ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, ki je predmet delitve, ki jo je v tem postopku določeni izvedenec in cenilec izdelal 3. 8. 2020 in novo cenitvijo tržne vrednosti nepremičnine, ki jo je izvedenec izdelal v novem postopku 16. 6. 2022, je poteklo 22 mesecev - skoraj dve leti.
⁸ Primerjaj točke 21-24 in točke 34-36 ter točko 39 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁹ Primerjaj: Poročilo o cenitvi izvedenca in cenilca A. A. z dne 15. 6. 2022, vloženo na sodišče prve stopnje 16. 6. 2022 – list. št. 122-137 v spisu.
¹⁰ Pri tem je pojasniti, da je bil zamik med izdelano cenitvijo (3. 8. 2020) in izdajo sklepa sodišča prve stopnje v prvem postopku (20. 10. 2021) nepojasnjen in bistveno daljši.