162. člen ZNP-1

Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je ugovor predlagatelja, da mu nasprotna udeleženka ne bo sposobna izplačati vrednosti njegovega večjega deleža, neutemeljen. Pri tem se je pravilno sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 47/2023, iz katerega jasno izhaja, da pri odločanju o dodelitvi stvari, v obravnavanem primeru osebnega avtomobila, ni mogoče od nasprotne udeleženke, ki je predlagala, da osebni avtomobil pripade njej, zahtevati, da že ob predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo.

Pravilno je obrazložilo in poudarilo, da upravičen interes predstavlja pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru po intenciji zakona in na podlagi namena stvari, upoštevaje različne okoliščine konkretnega primera, kriteriji v zakonski določbi petega odstavka 70. člena SPZ (velikosti idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov) pa niso vrednoteni, ampak so enakovredni.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo zgolj pravila, ki veljajo za delitev stvari (v konkretnem primeru nepremičnine) v solastnini.

V konkretnem primeru nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja – gradnje in opremljanja hiše. Gre za enoten, skupen projekt pridobitve oz. ustvaritve skupnega doma, kjer je nakup parcele zgolj ena faza tega projekta, del potrebnih poslov in opravil, ki vodi h končnemu cilju – ustvaritvi doma za družino. Toženčevo vlaganje posebnega premoženja v nastanek doma je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo pri določitvi njegovega višjega deleža na skupnem premoženju. Dohodki, ustvarjeni z delom v času trajanja zunajzakonske zveze (plači in drugi prejemki v zvezi z delovnim razmerjem), so bili v času gradnje porabljeni deloma za tekoče potrebe preživljanja, deloma pa za ustvarjanje skupnega premoženja (projekt izgradnje skupnega doma). Pri tem je nepomembno, kateri od partnerjev je »svoj« denar porabil za plačilo delavcev, materiala, kateri pa za nakup hrane in drugih življenjskih potrebščin. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja, za katere izkažejo večji interes, pri delitvi solastne stvari pa se praviloma razdeli posamezna solastna stvar. Delitev skupnega

Po ustaljeni sodni praksi zahtevki v zvezi s skupnim premoženjem (bivših) partnerjev (zakonskih, izvenzakonskih, istospolnih) sestoje iz ugotovitvenega zahtevka, da določeno premoženje spada v skupno premoženje, in ugotovitvenega zahtevka, koliko znašata deleža na skupnem premoženju. Delitev skupnega premoženja se praviloma opravi v nepravdnem postopku (162. člen ZNP-1). Sodna praksa izjemoma omogoča, da nekdanji zakonec doseže delitev skupnega premoženja že v pravdi, če to upravičujejo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; če je eden od zakoncev skupno premoženje odsvojil …). To stori tako, da poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti (poudarilo višje sodišče), zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali oblikovanje solastnine in izstavitev z. k. listine. Take posebne okoliščine, ki upravičujejo delitev skupnega premoženja v pravdi (čemur je sicer namenjen nepravdni postopek), pa je treba v pravdnem postopku ugotoviti in za začetek zatrjevati. Skupno premoženje (skupna lastnina) in solastnina sta dva različna stvarnopra

Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je pomembna razlika. Delitev skupne lastnine praviloma poteka v nepravdnem postopku, sodna praksa pa izjemoma omogoča, da nekdanji zakonec z zahtevkom doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (npr. ob soglasju nasprotne stranke, če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu, če je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil...) To stori tako, da poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti, zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali kar oblikovanje solastnine v ustreznem deležu na posameznih nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje, in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis v zemljiško knjigo. Stranka lahko v izjemnih primerih doseže delitev v pravdnem postopku. Premoženje se v pravdi lahko razdeli, če to upravičujejo posebne okoliščine, ki pa jih je treba v pravdnem postopku nujno ugotoviti. Revizija tega, da gre za izjemo od načela, da se delitev opravi v nepravdi, ne zatrjuje, temveč le izpodbija zavrnitev zahtevka za izdajo zemljiškoknjižnih dovolil za nepremičnine, ki so osnovna sr