VSM Sklep I Cpg 78/2023-2

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s sklepom, s katerim bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o predlogu z dne 6. 1. 2023.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlagateljici A. A. (v nadaljevanju: predlagateljica) po pravnomočnosti tega sklepa dovoli pregled in prepis predmetnega spisa.

2Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Primarno izpostavlja, da okoliščina, da je predlagateljica družbenica toženke, ni takšne narave, da jo je v dani situaciji šteti za navezno okoliščino, iz katere bi bilo moč črpati „upravičeno korist“ za pregled in prepis spisa iz 150. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Nadalje izpostavlja, da sodišče prve stopnje predmetnega sklepa ni vročilo toženki in da se (v trenutku) njegove izdaje pravda sploh še ni začela (toženka do 26. 1. 2023 sploh še ni prejela tožbe), o čemer priča tudi dejstvo, da sodišče prve stopnje družbi (toženki) ni vročilo niti predloga predlagateljice niti izpodbijanega sklepa. To pomeni tudi, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno sprejelo na podlagi 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), kar pritožba podrobneje argumentira. S tem ko družbenikom in družbi ni dalo možnosti sodelovanja v postopku, je sodišče prve stopnje med drugim zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje pritožba izpostavlja, da ne predlagateljica v svojem predlogu ne sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu nista konkretneje pojasnila, v čem bi naj postopek „neposredno vplival na predlagateljico“. Iz navedb same predlagateljice izhaja verjetnost, da bi lahko z vpogledom v spis pridobljene informacije uporabila za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, kar še bolj utemeljuje stališče pritožnika, da sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati brez sodelovanja obeh pravdnih strank. Ob tem sodišče prve stopnje sploh ni preverjalo (tehtalo) morebitnih nasprotujočih se interesov predlagateljice in družbe ter možnosti zlorabe z vpogledom v spis pridobljenih informacij, zaradi česar je podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep primarno spremeni tako, da se predlog zavrne oz. podrejeno razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritožbenim navedbam tožnika nasprotuje kot neutemeljenim in kot v bistvenem pravilnim pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteva povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. v zvezi s 366. členom ZPP, zaradi česar je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti.

6Kot utemeljeno izpostavlja pritožba (to potrjujejo tudi podatki spisa) je sodišče prve stopnje o predlogu (prošnji) predlagateljice za vpogled in prepis spisa odločilo, ne da bi predhodno pravdnima strankama predlog poslalo v izjasnitev, o njem pa je odločilo, preden je bila toženki vročena tožba v odgovor.

7S tem ko predloga tretje (predlagateljice) za pregled in prepis spisa (drugi odstavek 150. člena ZPP) ni vročilo pravdnima strankama, da se o njem (predhodno) izjavita, je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. člena ZPP¹. Citirana zakonska določba je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave R Slovenije. Če ima pravdna stranka v okviru tega načela med drugim pravico, da se opredeli do navedb in dokazov nasprotne stranke, ji še toliko bolj pripada pravica, da se opredeli do navedb in predloga tretjega, ki ni stranka postopka in se zavzema za pregled ter prepis spisa, ki je dovoljen pod pogoji iz drugega odstavka 150. člena ZPP.

8Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9Sodišče prve stopnje naj v novem postopku primarno presodi, ali je še vedno podan pravni interes predlagateljice za obravnavo njenega predloga. Podatki spisa namreč kažejo, da je bil s sklepom z dne 15. 3. 2023 predlagateljici dovoljen vstop v pravdo kot intervenientki s položajem enotnega sospornika na strani toženke. V primeru pravnomočnosti te odločitve ima predlagateljica kot intervenientka pravice, ki ji gredo skladno s tem pravnim položajem (201. in 202. člen ZPP).

10V kolikor bo podana situacija, da bo potrebno o predlogu odločiti vsebinsko, ga bo vročilo v izjavo obema pravdnima strankama, nato pa v okviru podanega (ponovno) kritično presodilo upravičeno korist predlagateljice za pregled in prepis spisa ter o njem ponovno odločilo, za svojo odločitev pa navedlo ustrezne razloge.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Sodišče mora vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Samo tedaj, če zakon tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi.