VSM Sklep I Cp 234/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se izrek sklepa sodišča prve stopnje v delu pod točko II. z naslovom „ODREDILO:“ v prvem odstavku spremeni tako, da le ta glasi:

„da se denarna sredstva na osebnem računu zapustnice pri banki A. d.d., št. računa: 111 v znesku 198,35 EUR prenesejo na Republiko Slovenijo, Gregorčičeva ulica 20, Ljubljana, ki jo zastopa Državno odvetništvo v Murski Soboti na račun Ministrstva za finance.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v preostalem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila zapustnica samska, da je zapustila otroka B. B. in C. C. ter izvenzakonskega partnerja, ki bi po zakonu dedovali vsak do 1/3 zapuščine, pri čemer so se vsi dedovanju odpovedali (točka A.I izreka). Glede obsega zapuščine je ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na osebnem računu zapustnice pri banki A. d.d. v znesku 198,35 EUR in lastništvo kolesa z motorjem, znamke Tomos Flexer 25, reg. št. DD, ki je brez ekonomske vrednosti. Drugega premoženja, ki bi spadalo v zapuščino, ni bilo ugotoviti. Pri tem se med odbitke priznajo pogrebni stroški in stroški postavitve nagrobnega spomenika v znesku 6.000,00 EUR, terjatev Republike Slovenije iz naslova denarne socialne pomoči zapustnici v znesku 22.372,77 EUR in terjatev upnika E. d.o.o. v višini 823,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2022 ter 44,00 EUR (točka A.II izreka). Nadalje je sklenilo, da zapuščina, ki jo predstavljajo denarna sredstva na osebnem računu zapustnice pri banki A. d.d. št. računa: 111 v znesku 198,35 EUR in lastništvo kolesa z motorjem, znamke Tomos Flexer 25, reg. št. DD po 9. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) postane lastnina Republike Slovenije. Odredilo še je, da se denarna sredstva na osebnem računu prenesejo na Republiko Slovenijo, in sicer na račun Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter da se lastništvo kolesa z motorjem prav tako prenese na Republiko Slovenijo.

2Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožuje Republika Slovenija iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v predmetnem zapuščinskem postopku pred izročitvijo kolesa z motorjem Republiki Sloveniji, ugotoviti, kdo ima motorno kolo v posesti, pri kom so ključi in prometno dovoljenje, oziroma kdo ji ga je dolžan izročiti. Morda vozilo v naravi niti ne obstaja več. Takšna stvar pa ne more biti sestavni del zapuščinske mase. V nekaterih podobnih primerih, se je namreč po izdaji sklepa zapuščinskih sodišč izkazalo, da so bile premičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev prešle v last Republike Slovenije, odtujene ali uničene, zaradi česar jih kot kaducitetna upravičenka ni mogla prevzeti in z njimi ustrezno upravljati oziroma razpolagati. Kljub temu da Republika Slovenija za zapustnikove dolgove ne odgovarja, mora vedeti, če sporno vozilo obstaja in kje se nahaja, da ga sploh lahko prevzame.

Takšno motorno vozilo je lahko tudi nevarna stvar, saj lahko pride do samovžiga, iz njega lahko odtekajo tekočine in povzročijo nevarnost za okolje, z njim lahko druga oseba povzroči prometno nesrečo ipd. Zato je pomembno, da zapuščinsko sodišče v trenutku odločanja ugotovi, če predmet zapuščinske mase v naravi sploh obstaja, ter kje oziroma pri kom se nahaja, da ga lahko Republika Slovenija prevzame, uredi lastništvo v potrebnih evidencah ter ustrezno ravna z nevarno stvarjo. Čeprav po mnenju teorije tudi na kaducitetno upravičenko preide zapuščina s trenutkom zapustnikove smrti in kljub temu, da ne gre za dedovanje, je zapuščinsko sodišče po stališču sodne prakse pred izdajo sklepa o izročitvi zapuščine v smislu 219. člena ZD dolžno zanesljivo ugotoviti, ali in kje obstaja zapuščina oziroma stvari iz zapuščine (tako sklep I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015 in sklep III Cp 1023/2016). Kar se tiče odločitve sodišča v odredbi, da je upravljalec denarnih sredstev Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa udeleženka opozarja, da je po določbi 7. člena Uredbe o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (Ur. l. RS, št. 14/19 - v nadaljevanju Uredba) upravljalec finančnega premoženja, ki preide v last Republike Slovenije iz naslova zapuščine brez dedičev Ministrstvo za finance in je posledično treba izpodbijani sklep ustrezno popraviti.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker drugih bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka pritožba ne uveljavlja, je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbena zatrjevanja o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava.

5Pritožbeno sodišče povzema kot pravilne zaključke sodišča prve stopnje iz drugega odstavka obrazložitve sklepa o prehodu premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja na državo, in da je položaj države v tem primeru, ko le-ta postane kaducitetna upravičenka, primerljiv s položajem dediča. Tako tudi v tem primeru pride do univerzalnega pravnega nasledstva. Država na podlagi zakona in po zakonsko predvidenem postopku (130. člen ZD) dejansko prevzame položaj zapustnikovega dediča zaradi domneve, da dedičev ni. Tako kot pri prehodu dediščine na dediče tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti, v celoti z aktivo in pasivo ter neposredno od zapustnika (9. člen ZD). Ne gre torej za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom Stvarnopravnega zakonika¹ (v nadaljevanju SPZ), saj država ne pridobi le zapustnikovega premoženja, pač pa odgovarja tudi za zapustnikove dolgove. Izpolniti mora volila in bremena, njen položaj in obveznosti ob pridobitvi zapuščine (lastninske pravice) pa je v tem pogledu enak kot položaj dediča, le s to razliko, da se sama v nasprotju z dedičem zapuščini ne more odpovedati.²

6Zaradi takšnega položaja države pri prevzemu premoženja brez dedičev, tudi sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, ni konstitutivne, temveč tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave. To pomeni, da se v njem samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti, to je univerzalno nasledstvo celotnega premoženja na državo.³

7Tako je glede na določilo 9. člena ZD, ki določa, da zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, pravilna odločitev sodišča prve stopnje v točki II izreka sklepa, da kolo z motorjem, za katerega med dediči ni bilo spora na zapuščinski obravnavi, da ta obstaja, postane lastnina Republike Slovenije, ki se temu premoženju tudi ne more odpovedati. Motorno kolo je tako postalo last države že z zapustničino smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno,⁴ zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa opravljati poizvedbe o tem, kje se sporno kolo z motorjem nahaja, kje so ključi tega motorja in prometno dovoljenje. Razen tega sodišču prve stopnje te obveznosti ne nalaga nobena določba ZD (niti 219. člen ZD),⁵ niti noben drug predpis.

8Iz zgoraj navedenih materialnopravnih razlogov je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na zadevi Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1023/2016 z dne 13. 4. 2016 in I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015, ki sicer dajeta določbi 219. člena ZD drugačen pomen. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na razlago v zadevi VSL III Cp 1023/2016 z dne 13. 4. 2016, ker se ta zadeva s predmetno zadevo razlikuje v odločilnem dejstvu. V citirani zadevi je bilo namreč sporno, ali motorno kolo sploh obstaja: "Če pa motornega kolesa ni, potem ta ne more preiti v lastnino Republike Slovenije.". Tudi v zadevi VSL I Cp 192/2015 z dne 18. 3. 2015 je bilo v ospredju vprašanje: "...ali in kje obstaja (v trenutku odločanja).". V obravnavani zadevi pa ni sporno, da motorno kolo obstaja. Kot je zgoraj obrazloženo, pa ima Republika Slovenija kot lastnica tega motornega kolesa, na voljo vsa pravna sredstva, s katerimi lahko učinkovito zavaruje pridobljeno lastninsko pravico.

9V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da je v skladu z Uredbo upravljalec finančnega premoženja iz naslova zapuščine brez dedičev Ministrstvo za finance, in da je v tem smislu treba izpodbijani sklep glede nakazila denarnih sredstev popraviti, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu z 219. členom ZD sodišče, kadar ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja. Kateri organ je tisti, ki je pristojen za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja določa zgoraj navedena Uredba. Tako drži, da je v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 7. člena Uredbe upravljalec zapuščine brez dedičev, ki se nanaša na finančno premoženje Ministrstvo za finance. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu izrek sklepa pod točko II izreka z naslovom „ODREDILO:“ ustrezno spremenilo. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju odredilo prenakazilo na ustrezen račun tega ministrstva.

10Po obrazloženem je pritožba delno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, kot izhaja iz točke I izreka, v preostalem delu pa je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ SPZ v 39. členu določa, da se lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, 41. člen SPZ pa Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti.
² Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 68 in 69.
³ K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubi, nav. delo 68.
⁴ Tako Miha Juhart: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 41. členu, str. 253.
⁵ 219. člen ZD določa, da kadar sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja.