VSL Sklep IV Ip 366/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da dolžnik sam nosi stroške odgovora na predlog za začasno odredbo z dne 9. 9. 2021 ter vloge z dne 14. 9. 2021.

2Zoper sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je odločitev napačna. Sodišče ga je pozvalo, naj vloži odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe s pozivom z dne 30. 8. 2021, ki ga je dolžnik prejel dne 2. 9. 2021. V pozivu je navedlo, da mora na predlog za izdajo začasne odredbe odgovoriti v roku 8 dni, sicer se bo štelo, da navedbam upnice ne oporeka ter da so resnične in s tem priznane. Ker navedbe upnice niso bile takšne, je dolžnik seveda moral vložiti odgovor, saj bi sicer sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo. Dolžniku ni bil vročen umik predloga za izdajo začasne odredbe. Dne 1. 10. 2021 je le prejel sklep z dne 16. 9. 2021, da se postopek ustavi, ker naj bi upnica zahtevek umaknila. Da ga je umaknila dne 3. 9. 2021, je dolžnik izvedel šele iz sedaj izpodbijanega sklepa (z dne 7. 3. 2023), se pravi skoraj leto in pol kasneje. Dejstvo, da sodišče dolžnika ni obvestilo o umiku predloga, ni naključje, ki bi se primerilo dolžniku, pač pa malomarnost sodišča ali njegovo počasno poslovanje. Ker dolžnik ni začel postopka, tudi ne more kriti stroškov tega. Če že gre morebiti za naključje, se je to naključje pripetilo upnici, ki je pač vložila predlog za začasno odredbo na sodišče, ki ne posluje ažurno. Ker se je postopek začel na podlagi predloga upnice in tudi končal z njenim umikom, je upnica tista, ki je dolžna povrniti vse stroške, tudi stroške, ki so nastali zaradi nedelovanja ali počasnega delovanja sodišča. Višje sodišče v Mariboru je na primer v zadevi I Ip 1167/2013 odločilo, da dolžnik krije tudi stroške, ki so nastali, ker dolžnikov dolžnik ni takoj pravilno izpolnil svojih dolžnosti. V obravnavani zadevi pa sodišče ni pravilno in takoj pravilno obvestilo dolžnika o umiku. Pri čemer je počasno delovanje sodišča tveganje tistega, ki začne postopek, ne tistega, ki ravna v skladu s pozivom sodišča, da mora odgovoriti na predlog za izdajo začasne odredbe, da se izogne sami začasni odredbi. S stroški odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe tako nikakor ni dovoljeno obremenjevati dolžnika, ki je le branil svoj pravni položaj. Če sodišče čuti, da ne sme obremenjevati upnice s stroški, ki so nastali zaradi počasnega delovanja sodišča, pa sodišče seveda lahko odloči tudi, da bo samo krilo stroške postopka, ki so nastali dolžniku. Nikakor pa ni dopustno s temi stroški obremeniti dolžnika. Sodišče bi pri odločanju moralo uporabiti določbo 158. čelna ZPP, ki določa, da mora stranka, ki umakne zahtevek, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. Pri tem velja izpostaviti, da postopek ni končan z dnem, ko stranka vloži umik zahtevka, pač pa šele z dnem, ko postane pravnomočen sklep o ustavitvi postopka. Navedeno na primer pomeni, da vse od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka obstaja litispendenca, če bi bil vložen na primer nov predlog za izdajo začasne odredbe. Litispendence ne bi bilo, če bi že sam umik imel za posledico ustavitev postopka. To je tudi razlog, da ima ZPP specialno določbo 158. člena, ki se nanaša na stroške v primeru umika in zaradi katere se v obravnavani zadevi sploh ne uporablja določbe 156. člena ZPP. Dolžnik priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 239. členom ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o stroških dolžnika, ki so mu nastali z odgovorom na upničin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 9. 9. 2021 ter za vlogo z dne 14. 9. 2021. Priglašenih stroškov sodišče dolžniku ni priznalo, saj je štelo, da so mu nastali po naključju, ki se mu je primerilo. Takšno stališče je sodišče prve stopnje pojasnilo z obrazložitvijo, da se je odločilo predlog za izdajo začasne odredbe vročati dolžniku v odgovor, s čimer so nastali dolžniku stroški, za vračilo katerih pa ni mogoče bremeniti upnice, saj je le-ta dne 23. 8. 2021 vloženi predlog umaknila že dne 3. 9. 2021. Ker je stroške dolžnika pogojevalo ravnanje sodišča, ki je dne 30. 8. 2021 vročalo upničin predlog dolžniku v odgovor, gre v tem primeru za naključje, ki se je primero dolžniku (156. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče je zato odločilo, da dolžnik stroške odgovora z dne 9. 9. 2021 nosi sam. Prav tako je sklenilo, da dolžnik krije sam stroške vloge z dne 14. 9. 2021, saj je štelo, da izvor nastanka teh stroškov ni v neutemeljeni povzročitvi s strani upnice (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

6Po sedmem odstavku 163. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ v primeru, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. Skladno s četrtim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnik v obravnavani zadevi odgovor na upničin predlog za začasno odredbo podal dne 9. 9. 2021, še eno vlogo v zvezi s predlogom upnice je nato vložil dne 14. 9. 2021 (oboje priporočeno po pošti). Upnica je umik predloga za izdajo začasne odredbe vložila že pred vložitvijo obeh navedenih dolžnikovih vlog, in sicer 3. 9. 2021, sodišče prve stopnje pa je sklep o ustavitvi postopka zavarovanja z začasno odredbo izdalo dne 16. 9. 2021, ki je postal pravnomočen 15. 10. 2021. O priglašenih stroških omenjenih, dne 9. 9. 2021 in dne 14. 9. 2021 vloženih dolžnikovih vlog, sodišče prve stopnje v sklepu o ustavitvi z dne 16. 9. 2021 ni odločilo.

7Iz navedenega izhaja, da je dolžnik povrnitev stroškov za odgovor na predlog za začasno odredbo z dne 9. 9. 2021 in za vlogo z dne 14. 9. 2021 zahteval že pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja z dne 16. 9. 2021. Ker gre za končno odločbo v obravnavani zadevi, bi moralo sodišče prve stopnje hkrati odločiti tudi o do tedaj že priglašenih stroških postopka (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ), vendar tega v sklepu o ustavitvi postopka z dne 16. 9. 2021 ni storilo. Glede na to je treba šteti, da sodišče ni odločilo o vseh delih zahtevka. Za tak primer ZPP stranki omogoča, da lahko predlaga izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi z 239. členom ZIZ ter 15. členom ZIZ), pri čemer je omejena z rokom 15 dni od prejema sklepa. V konkretnem primeru dolžnik v navedenem zakonskem prekluzivnem roku izdaje dopolnilnega sklepa ni predlagal. Izpodbijana odločitev je zato pravilna že iz tega razloga (VSL sklepa IV Cp 627/2015 in I Cp 2951/2015) in se višje sodišče v obravnavo pritožbenih navedb niti ne spušča.

8Po povedanem in ker tudi niso podani nobeni uradno upoštevni pritožbeni razlogi, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ).

9Dolžnik krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ).