VSL Sklep EPVDp 38/2023

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu kot imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je v obdobju od 2. 9. 2020 do 5. 2. 2022 po Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) kot voznik motornega vozila kategorij A in B dosegel 21 kazenskih točk in tako kot voznik presegel 18 kazenskih točk, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile v pisane v vozniško dovoljenje na dan 5. 2. 2022, naložilo pa mu je tudi plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Proti sklepu se pravočasno pritožuje storilec in navaja, da je zoper plačilni nalog Medobčinskega redarstva Kranj številka Pn06113-1008/2022 z dne 15. 2. 2022 vložil zahtevo za sodno varstvo in da sklepa oziroma sodbe sodišča do danes še ni dobil, zato plačilni nalog ni pravnomočen. Navaja, da je zahtevo za sodno varstvo vložil on sam in ne A. A. ter da jo je tudi sam osebno poslal priporočeno po pošti s potrdilom. Zaključuje, da še ni dosegel 18 kazenskih točk, zato je sklep napačen.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu. Na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje št. 021-30441/2022/1 z dne 4. 3. 2022 je namreč storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreklo že s sklepom EPVD 65/2022 z dne 30. 3. 2022. Zoper sklep je storilec vložil pritožbo, v kateri je navajal, da je v seštevku kazenskih točk vključenih tudi 5 kazenskih točk za prekršek po 3. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP po plačilnem nalogu PN 06113-1008/2022 z dne 15. 2. 2022, ki naj bi postal pravnomočen 25. 2. 2022, s tem pa se ne strinja, saj je že 18. 2. 2022 vložil zahtevo za sodno varstvo in izjavo dejanskega kršitelja, na katero pa še ni prejel odgovora. S sklepom EPVDp 73/2022 z dne 5. 5. 2022 je pritožbeno sodišče pritožbi storilca ugodilo, sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje z napotkom, naj spis odstopi prekrškovnemu organu, ki bo o vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Medobčinskega redarstva Kranj številka Pn06113-1008/2022 z dne 15. 2. 2022 (v nadaljevanju: plačilni nalog z dne 15. 2. 2022) moral odločiti z odločbo, pri tem pa je opozorilo še na določbo tretjega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da če dobi organ vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 63. člena glede podpisa, pa dvomi, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena tega zakona.

5Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku z dopisom z dne 1. 6. 2022 prekrškovnemu organu vrnilo njegov spis in ga opozorilo na napotek pritožbenega sodišča, da o vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 odloči z odločbo ter na določbo tretjega odstavka 67. člena ZUP. Prekrškovni organ je s sklepom Pn 06113-1008/2022-11-44/13 z dne 6. 6. 2022 odločil o zahtevi za sodno varstvo vlagatelja A. A. zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 in jo kot nedovoljeno zavrgel, vlagatelju pa naložil plačilo sodne takse v višini 20,00 EUR. Iz nadaljnjih podatkov v spisu je razvidno, da prekrškovni organ kljub pozivom sodišča prve stopnje sklepa z dne 6. 6. 2022 ni vročil storilcu B. B., ampak zgolj A. A., vztrajal pa je tudi na stališču, da ne dvomi, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil A. A., in ne storilec, zaradi česar ni potrebe, da bi postopal skladno z določbami 63. člena ZUP in vlagatelja pozival, ali je vlogo res podpisal on.

6Sodišče prve stopnje je nato za dne 13. 12. 2022 razpisalo narok, na katerem je zaradi razjasnitve vprašanja, kdo je vložil zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022, zaslišalo storilca in A. A. ter po opravljenem naroku prekrškovnemu organu poslalo dopis z dne 20. 12. 2022, v katerem ga je obvestilo, da je glede na storilčeve navedbe v pritožbi in glede na sklep pritožbenega sodišča EPVDp 73/2022 zaslišalo storilca in A. A. ter glede na izpoved storilca ocenilo, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec in ne A. A. V odgovoru z dne 27. 1. 2023 je prekrškovni organ navedel, da ne deli mnenja sodišča ter vztrajal na stališču, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil A. A.

7Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, ki temelji na ugotovitvi, da je storilec v obdobju od 2. 9. 2020 do 5. 2. 2022 po ZPrCP dosegel 21 kazenskih točk. Med temi kazenskimi točkami pa je upoštevanih tudi 5 kazenskih točk za prekršek po 3. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, ki so bile storilcu izrečene s plačilnim nalogom z dne 15. 2. 2022. Gre torej za plačilni nalog, glede katerega storilec ves čas postopka uveljavlja, da je zoper njega vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri še ni bilo odločeno.

8Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje. Po tem, ko bo odločitev o storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 postala pravnomočna, bo šele mogoče odločati o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izrek sankcije iz tretjega odstavka 22. člena ZP-1.