VSK Sklep CDn 39/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev zoper sklep, s katerim je bila dovoljena zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje/neskladne gradnje objekta na nepremičnini nasprotnih udeležencev.

2Zoper sklep se nasprotna udeleženca pritožujeta. Vztrajata pri svojih ugovornih navedbah, da vpisana prepoved presega vsebino inšpekcijske odločbe. Ta se namreč nanaša samo na nelegalno postavljen prizidek k stavbi, ne pa na celotno nepremičnino, na kateri sicer stoji legalno postavljena stavba, ki ni bila nikoli predmet inšpekcijskega postopka. Ker iz dodatnega vpisa ne izhaja, da se nanaša samo na prizidek in ker nihče, ki ne izkaže pravnega interesa, ne more vpogledati v zbirko listin, tak zavajajoč vpis predstavlja zanju potencialno škodo. Do letošnjega leta niti nista bila obveščena, da poteka inšpekcijski postopek, inšpekcijski postopke poteka 19 let, zdaj pa bi morala dopustiti zaznambo prepovedi, med katerimi je tudi prepoved uporabe, čeprav gre za stavbo, v kateri živita in je bila legalno zgrajena. Razumeta sicer, da je zemljiškoknjižno sodišče zaznambo dolžno vpisati, vendar bi jo moralo vpisati z dodatnim vpisom, iz katerega bi izhajalo, da se zaznamba nanaša samo na prizidek.

3V odgovoru na pritožbo je inšpektor pritrdil, da se odločba nanaša samo na nelegalno zgrajen prizidek, ne pa tudi na celotno parcelo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz odločbe gradbenega inšpektorja izhaja, da morata inšpekcijska zavezanca (nasprotna udeleženca) ustaviti gradnjo nelegalnega prizidka k stavbi na naslovu ... 2 v Ljubljani na parceli 1111 123/2 in da morata ta nelegalni prizidek odstraniti ter da za nelegalno gradnjo veljajo v izreku naštete prepovedi. Ni torej dvoma, da je na parceli tudi objekt, ki je legalno zgrajen, vendar to za vpis zaznambe prepovedi v zemljiško knjigo ni pomembno. Gre za zaznambo po 5. točki prvega odstavka 111. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v zvezi s 158. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1)¹. Po določbi 11. člena ZZK-1 so predmet vpisov nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Med temi ni "prizidka k stavbi". V stvarnem pravu namreč velja načelo povezanosti zemljišča in objekta, po katerem je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini. Nelegalno zgrajeni prizidek je torej sestavina nepremičnine, to je parcele številka 402/16 v k.o. A., prepovedi, povezane z njim pa spadajo v tako imenovani širši položaj nepremičnine. Ta poleg lastninske pravice obsega še vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini (13. a člen ZZK-1), med njimi tudi prepovedi zaradi nelegalne gradnje. Ta pravna dejstva pa se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine. Vpis je bil torej dovoljen skladno s povzetimi določbami zakona.

6Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da dodatni vpis vsebuje vse, kar je potrebno. ZZK-1 edino pri služnosti dopušča, da dodatni vpis vsebuje opis prostorskih meja služnosti. Pri prepovedih zaradi nelegalnih gradenj pa tak vpis že pojmovno ni možen. Prepoved prometa ter prepoved vpisov v zemljiško knjigi se namreč nanašata na nepremičnino, kakršna je vpisana v zemljiški knjigi². To pa praktično pomeni, da ti prepovedi dejansko veljata tudi za legalno postavljen objekt (ki je prav tako sestavina nepremičnine). Gre za položaj, ki je nastal zaradi ravnanja nasprotnih udeležencev (nelegalna oziroma neskladna gradnja) Nasprotni udeleženci pa imajo možnost doseči izbris zaznambe, če izpolnijo obveznosti iz inšpekcijske odločbe, oziroma če dosežejo legalizacijo objekta.

7Pritožbeno sodišče še dodaja, da je odveč strah, da se potencialni interesenti za najem legalno zgrajenega objekta, ne bi mogli prepričati, da prepoved uporabe za ta objekt ne velja, saj v listine lahko vpogleda vsak, ki izkaže pravni interes. Z nameravano sklenitvijo najemne pogodbe pa je tak interes mogoče izkazati.

8Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. čelna ZZK-1)

¹ Ki se v inšpekcijski zadevi uporablja na podlagi določbe 128. člena Gradbenega zakona.
² Edino ta je lahko predmet stvarnih pravic in kot taka v pravnem prometu.