UPRS Sodba III U 91/2022-13

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik je pri toženi stranki dne 31. 1. 2022 vložil dve prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S prošnjo, ki jo je tožena stranka obravnavala pod št. Bpp 73/2022, je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zoper Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana (v nadaljevanju ZPKZ Ljubljana) in zavarovalnico zaradi škodnega dogodka z dne 1. 3. 2021; s prošnjo, ki jo je tožena stranka vodila pod št. Bpp 74/2022, pa za vložitev odškodninske tožbe zaradi škodnega dogodka z dne 18. 12. 2020.

2Tožena stranka je obe tožnikovi prošnji z izpodbijanima sklepoma št. Bpp 73/2022 in št. Bpp 74/2022, oba z dne 31. 3. 2022, zavrgla, svoji odločitvi pa utemeljila s povsem enakimi razlogi. Pojasnila je, da se po določbi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kolikor ZBPP ne določa drugače. Sklicuje se na določbo 129. člena ZUP, ki določa, da mora organ po prejemu prošnje prosilca najprej preizkusiti, ali prošnja izpolnjuje formalne pogoje. Kolikor teh pogojev ne izpolnjuje, prošnjo zavrže. Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP se prošnja prosilca zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je prosilec z odločbo pridobil kakšne pravice, ali so mu bile naložene kakšne obveznosti; enako pa ravna tudi, če je bila izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.

3Tožena stranka ugotavlja, da sta tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki sta predmet tega postopka, enaki prošnjama z dne 7. 12. 2021, o katerih pa je že odločila z odločbama št. Bpp 135/2022 in št. Bpp 126/2022 z dne 28. 2. 2022 in prošnji zavrnila. Tožena stranka je zato tožnika po njegovem odvetniku z dopisoma z dne 17. 3. 2022 pozvala, naj pojasni spremenjeno dejansko stanje oziroma spremenjeno podlago, na katerega sta se opirali prošnji, vloženi dne 7. 12. 2021, glede na sedaj vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V vseh prošnjah je namreč tožnik enako navajal, da namerava vložiti tožbo zaradi istih dogodkov, v katerih je utrpel škodo. Tožnik na ta poziv tožene stranke ni odgovoril in zato tožena stranka šteje, da je dejansko stanje v zadevi nespremenjeno, prav tako pa je nespremenjena tudi pravna podlaga in je zato oba predmetna ponovna predloga tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla.

4Tožnik je zoper oba izpodbijana sklepa tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu in to iz vseh tožbenih razlogov. Sodišču predlaga, naj sodišče njegovi tožbi ugodi, izpodbijana sklepa odpravi ter odloči, da se njegovima prošnjama za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi, oziroma podrejeno, da se zadevi vrneta toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi, naj sodišče toženi stranki naloži, da mu poravna stroške postopka, njega pa oprosti plačila sodnih taks.

5Tožnik navaja, da mu ni bil nikoli poslan poziv na dopolnitev vloge v ZPKZ v prevodu niti drugače. Tožnik je toženi stranki z zdravniškim izvidom dokazal, da je bil poškodovan dne 1. 3. 2021, oziroma dan prej, dokumentacije ZPKZ Ljubljana pa toženi stranki ni mogel dostaviti, saj mu je ta zavod do sedaj ni posredoval. Tožnik je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje ter za oprostitev plačila stroškov postopka za vložitev odškodninske tožbe. Skrbi za enega otroka in partnerko, je brez zaposlitve, skupaj imajo več kot 35.000,00 EUR dolga in zato stroškov odvetnika ne more plačati. Dopolnitev vloge, ki jo je zahtevala tožena stranka, ni potrebna, saj je vložil popolno vlogo. Zagovornik mora tožnika, ki govori le osnove paštu in urdu jezika ter angleščino, zaradi odškodninskega postopka obiskovati in mu prevajati dokumente iz tujih jezikov.

6Tožnik v nadaljevanju tožbe citira določbo 13. člena ZBPP, pojasnjuje, kolikšen je znesek minimalnega dohodka, citira določbo 14. člena ZBPP ter opisuje, kaj se upošteva pri ugotavljanju dohodkov prosilca za brezplačno pravno pomoč. Če mu brezplačna pravna pomoč ne bo odobrena, bo moral za zastopanje sam plačevati odvetniške stroške, kar bo še dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z določbami ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo tožene stranke diskriminiran glede na druge upravičence do brezplačne pravne pomoči in da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP. Tožena stranka ga je diskriminirala glede na njegov stan, ki mu pripada in je zato njena odločitev nepravilna. V odločbi tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj je bila tožnikova prošnja zavrnjena.

7Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

8Sodni senat je s sklepom št. III U 91/2022-8 z dne 8. 6. 2022 na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklenil, da bo v zadevi odločala sodnica posameznica. V odsotnosti tožnika in tožene stranke je bila v zadevi dne 29. 6. 2022 opravljena javna glavna obravnava, na kateri je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v listine upravnih spisov tožene stranke št. Bpp 126/2022, Bpp 135/2022, Bpp 73/2022 in Bpp 74/2022.

K točki I izreka:

9Tožba ni utemeljena.

10Iz listin upravnih spisov št. Bpp 126/2022 in št. Bpp 135/2022 izhaja, da je tožnik dne 3. 12. 2021 pri toženi stranki vložil dve prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zaradi škodnih dogodkov z dne 18. 12. 2020 in z dne 1. 3. 2021. Zadevi sta se vodili pod št. Bpp 800/2021 in št. Bpp 801/2021, v obeh pa je tožena stranka s sklepoma z dne 31. 12. 2021 tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla. Zoper obe odločitvi je tožnik vložil tožbi v upravnem sporu, ki jima je tukajšnje sodišče s sodbama št. III U 14/2022-6 in št. III U 15/2022-6, obe z dne 3. 2. 2022, ugodilo, izpodbijana sklepa tožene stranke št. Bpp 800/2021 in št. Bpp 801/2022 odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku sta se zadevi vodili pod novima številkama Bpp 135/2022 (prej Bpp 800/2021) in Bpp 126/2022 (prej Bpp 801/2021), tožena stranka pa je z odločbama, obe z dne 28. 2. 2022, prošnji tožnika z dne 3. 12. 2021 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zaradi škodnih dogodkov z dne 18. 12. 2020 in z dne 1. 3. 2021 zavrnila. Obe odločbi sta postali pravnomočni dne 14. 4. 2022.

11Tožnik je po svojih pooblaščencih dne 31. 1. 2022 ponovno vložil enaki prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zaradi škodnih dogodkov z dne 18. 12. 2020 in z dne 1. 3. 2021. Tožena stranka je tožnika z dopisoma z dne 17. 3. 2022 seznanila, da je o njegovih enakih prošnjah že odločila z odločbama št. Bpp 135/2022 in št. Bpp 126/2022, obe z dne 28. 2. 2022, in ga pozvala, naj v roku 5 dni po prejemu tega dopisa pojasni spremenjeno dejansko stanje oziroma pravno podlago, na katero se opirata ti dve prošnji glede na prošnji, ki sta bili vloženi dne 3. 12. 2021. Opozorila ga je, da bo, kolikor zahtevanih podatkov ne bo predložil, odločila na podlagi spisovne dokumentacije. Oba poziva sta bila tožniku vročena po njegovih pooblaščencih dne 22. 3. 2022, vendar pa se tožnik nanju ni odzval. Sodišče zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da mu poziva tožene stranke v ZPKZ Ljubljana nista bila nikoli vročena. Tožnika sta v obeh predmetnih zadevah kot pooblaščenca zastopala odvetnika A. A. in B. B. in je zato tožena stranka poziva pravilno poslala na naslov njune (takrat še skupne) odvetniške pisarne, kjer sta bili pisemski pošiljki s pozivoma vročeni dne 22. 3. 2022, kot je to razvidno iz vročilnic, ki sta v upravnih spisih. Taka vročitev je skladna z določbo prvega odstavka 88. člena ZUP, ki se po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP uporablja v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč, kadar ima stranka pooblaščenca, vroča njemu (in ne stranki osebno).

12Ob upoštevanju opisanih ugotovitev sodišče zaključuje, da je tožena stranka utemeljeno odločila, da obravnavani prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe v zvezi s škodnima dogodkoma z dne 18. 12. 2020 in z dne 1. 3. 2021 ne izpolnjujeta formalnih pogojev za njuno obravnavo in ju zato z izpodbijanima sklepoma zavrgla. Pravilno je izhajala iz določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako pa ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Svojo odločitev je tožena stranka razumljivo in popolno obrazložila ter pojasnila razloge in pravno podlago zanjo ter zato sodišče zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da v izpodbijani odločbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.

13Iz izvedenih in prej opisanih dokazov nesporno izhaja, da je tožnik enaki prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot sta obravnavani že vložil dne 7. 12. 2021, o teh prošnjah pa je tožena stranka pravnomočno odločila z odločbama št. Bpp 135/2022 in št. Bpp 126/2022, obe z dne 28. 2. 2022, ki sta postali pravnomočni dne 14. 4. 2022. Ker je tožnikovi prošnji zavrnila, bi ponovni enaki tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevali formalne pogoje za obravnavo (pod predpostavko, da bi bile izpolnjene tudi ostale zakonsko zahtevane procesne predpostavke po določbah ZUP) le, kolikor bi tožnik izkazal, da se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opirata, spremenilo glede na predhodno že obravnavani prošnji z dne 7. 12. 2021. Ker tega tožnik, kljub pozivu tožene stranke, ni storil, je odločitev tožene stranke, da njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki sta predmet tega postopka, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže, pravilna in utemeljena na zakonu.

14Sodišče na podlagi vsega doslej navedenega zaključuje, da tožnikova tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Do tožnikovih tožbenih ugovorov, da izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se sodišče ni opredeljevalo, saj glede na vsebino odločitve niso relevantni.

K točki II izreka:

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

16Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.