VSL Sodba II Cpg 594/2022

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka v osmih dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da se postopek ustavi v delu, ki se nanaša na plačilo 500,01 EUR (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožnici v osmih dneh plačati 95,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2021 dalje do plačila (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožnici v osmih dneh povrniti pravdne stroške 451,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila (III. točka izreka).

2Zoper II. in III. točko izreka izpodbijane odločbe se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi tožene stranke ugodi, izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu spremeni na način, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, da spremeni III. točko izreka sodbe in stroške odmeri le od dela, za katerega je tožeča stranka uspela v pravdi, oziroma podredno, razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo v ponovni postopek sodišču prve stopnje ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbe tožene stranke v petnajstih dneh po prejemu odločbe o njihovi odmeri, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno v celoti zavrne in toženi stranki naloži obveznost plačila stroškov odgovora na pritožbo tožeče stranke, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila dobavo plina propan v skupni vrednosti 2.080,00 EUR. Tožeča stranka je naročeno blago pripravila in po prevzemu toženi stranki izstavila račun št. 5019030119-09 z dne 2. 10. 2019 v višini 416,01 EUR in račun št. 2019030630-09 z dne 2. 10. 2019 v višini 1.664,01 EUR. Obveznost po računu št. 2019030630-09 bi morala tožena stranka poravnati v štirih obrokih, in sicer prvi obrok 1. 11. 2019, drugi obrok 1. 12. 2019, tretji obrok 31. 12. 2019 in četrti obrok 30. 1. 2020. Obveznost po računu št. 2019030630-09 je tožena stranka plačala le delno, in sicer 15. 11. 2019 znesek 448,01 EUR, 16. 9. 2020 znesek 415,99 EUR, 21. 1. 2021 znesek 300,00 EUR, skupaj torej 1.164,00 EUR. Saldo ostanka dolga je tako dne 21. 1. 2021 znašal 500,01 EUR. Po izdanem sklepu o izvršbi z dne 31. 3. 2021 je tožena stranka ta znesek plačala dne 7. 4. 2021, za toliko je tožeča stranka umaknila tožbo in v nadaljevanju zahtevala le še plačilo 95,04 EUR kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2021 dalje do plačila in stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo.

7Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo za nakup plina, predstavlja dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, na katero je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano. Z navedbo, da pogodba ni bila veljavno sklenjena, ker pravdni stranki tega nista storili preko zakonitih zastopnikov, ki tudi kasneje pogodbe niso potrdili, tožena stranka uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato te pritožbene navedbe ne more upoštevati.

8Pritožbeno sodišče pritožnici še pojasnjuje, da je glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka blago prevzela in tudi delno poravnala svojo obveznost plačila, treba zaključiti, da tudi v primeru, če bi pogodbo za nakup plina v imenu tožene stranke sklenil nekdo kot pooblaščenec brez njenega pooblastila, je tožena stranka s sprejemom izpolnitve nasprotne stranke in z delno izpolnitvijo svoje obveznosti konkludentno odobrila sklenjeno pogodbo. Do naknadne odobritve pogodbe s strani neupravičeno zastopanega lahko pride, ne da bi nasprotna stranka pred tem od neupravičeno zastopanega zahtevala odobritev pogodbe. Poziv druge pogodbene stranke neupravičeno zastopanemu, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne (drugi odstavek 73. člena Obligacijskega zakonika - OZ), je namenjen temu, da druga pogodbena stranka ni predolgo v negotovosti, ali bo neupravičeno zastopani pogodbo odobril. V primeru, ko je neupravičeno zastopani pogodbo že konkludentno odobril s tem, da je sprejel izpolnitev druge pogodbene stranke, takšen poziv nima smisla, saj je bila pogodba veljavno sklenjena že zaradi konkludentne odobritve.

9Pritožnica navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje glede dejanskega spora med pravdnima strankama, ker spor ni potekal za 593,23 EUR, ampak le za 93,22 EUR, katere je tožeča stranka zaračunala, vendar je bilo dogovorjeno drugače. Pritožbena navedba je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je po delnem umiku tožbe tožeča stranka zahtevala le še znesek 95,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2021 dalje. S pritožbeno navedbo, da je tožeča stranka zaračunala 93,22 EUR, čeprav je bilo dogovorjeno drugače, pa pritožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

10Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je v nasprotju z materialnim pravom, da na znesek 95,04 EUR, ki predstavlja že natečene zamudne obresti, ponovno tečejo zakonske zamudne obresti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je skladno s 381. členom OZ mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Predlog za izvršbo je bil vložen 30. 3. 2021, tožeča stranka pa zahteva zakonske zamudne obresti od 8. 4. 2021, kar je kasnejši datum od datuma, ko je pri sodišču vložila zahtevek za plačilo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki prisodilo zahtevane zakonske zamudne obresti, materialnopravno pravilna.

11Tudi pritožba zoper stroškovni del odločitve je neutemeljena. Pritožnica trdi, da ne more biti zavezana plačilu celotnih pravdnih stroškov, ker je tožeča stranka v pravdi uspela zgolj delno. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožeča stranka v celoti uspela s tožbenim zahtevkom po delnem umiku tožbe, zato je o stroških tega dela tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje pravilno odločilo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. O stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka pa je bilo treba odločiti po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tožena stranka je delno izpolnila zahtevek 7. 4. 2021, ko je že bil izdan sklep o izvršbi. Tožeča stranka je nato s svojim prvim naslednjim procesnim dejanjem (dopolnitev tožbe z dne 30. 8. 2021, ki je sledila sklepu o razveljavitvi sklepa o izvršbi z dne 11. 8. 2021) delno umaknila tožbo za plačani znesek, zato je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da je tožbo delno umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek, zato je upravičena do povrnitve vseh svojih potrebnih pravdnih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje tudi pravilno odmerilo glede na vrednost spornega predmeta pred in po delnem umiku tožbe.

12Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so pritožbeni očitki tožene stranke neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

13Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 250 točk, kar znaša 150,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 3,00 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku osmih dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.