VSM Sklep II Kp 32996/2019

Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in se napadeni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred popolnoma spremenjenim senatom.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Ks 32996/2019 z dne 14. 7. 2022 po določbi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo zahtevo za opravo preiskave zoper obdolžena A. A. in B. B. zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril po drugem v zvezi s prvim odstavkom 241. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter zoper obdolženo C. C. zaradi dveh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril po drugem odstavku 242. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžencev in nagrade njihovih zagovornikov proračun.

2Zoper sklep se je pritožila višja državna tožilka iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, kot navaja v uvodu pritožbe, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da zoper obdolžence zaradi očitanih kaznivih dejanj uvede preiskavo, podredno pa, da napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Na pritožbo višje države tožilke so odgovorili zagovorniki vseh obdolžencev, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu soglašalo z razlogi, navedenimi v zahtevi preiskovalne sodnice o njenem nestrinjanju z opravo preiskave zoper obdolžence, da očitanih kaznivih dejanj ni mogoče utemeljiti na vsej dokumentaciji, ki jo je Državni zbor RS posredoval Specializiranemu državnemu tožilstvu, ker je ta dokumentacija pod prilogami A39, A41, A42 in A44 označena z različno stopnjo tajnosti.

6Takšnemu stališču pritožba utemeljeno nasprotuje in navaja, da določena stopnja tajnosti za posamezne dokumente in podatke sama po sebi ne more predstavljati ovire za izvedbo (pred)kazenskega postopka ali razloga za izločitev dokazov, saj je tovrstne dokumente in podatke sodišče prve stopnje dolžno presojati enako kot druge dokaze, pri čemer jih je pri svojem delu dolžno varovati ob upoštevanju ZKP in Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP) oziroma relevantne zakonodaje, ki ureja delo s tajnimi podatki. Na kaj točno z zgoraj povzetimi navedbami meri sodišče prve stopnje iz obrazložitve napadenega sklepa sicer ni mogoče povsem določno razbrati, saj je le-ta v odločilnih delih pomanjkljiva in nejasna. Sodišče prve stopnje je namreč v nadaljevanju zgolj citiralo določbe drugega odstavka 16. člena in četrtega odstavka 18. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi, določbe drugega odstavka 101. člena ter prvega in drugega odstavka 104. člena Poslovnika državnega zbora, katere za odločanje v obravnavani zadevi niso relevantne, saj se v bistvenem nanašajo na izključitev javnosti zaradi varovanja tajnih podatkov na sejah preiskovalne komisije oziroma državnega zbora. Ob tem ni mogoče prezreti, da tudi ZKP v drugem odstavku 146. člena, ne glede na določbe zakonov, ki urejajo različne oblike tajnosti oziroma zaupnosti, že ob podaji ovadbe predvideva s strani določenega ovaditelja posredovanje tajnih oziroma zaupnih podatkov, ter v nadaljevanju skozi različne faze kazenskega postopka zagotavlja mehanizme za ohranjanje njihove tajnosti in zaupnosti (na primer 188. člen in 295. člen ZKP). Prav tako je novela ZKP-N v sedmem odstavku 128. člena med drugim na novo določila, da imajo stranke in zagovornik v primeru, če so bili v postopku uporabljeni dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev, te pravico pregledati. Prepis ali kopiranje listin oziroma delov spisa, ki vsebujejo tajne podatke, pa sodišče lahko, kadar je to nujno potrebno za učinkovito obrambo, učinkovito uporabo pravnega sredstva oziroma učinkovito sodno varstvo, dovoli pod pogoji, ki jih določa ZTP.¹

7Obrazložitev napadenega sklepa in v njem navedena pravna podlaga torej v odločilnem ne nudi zadostnega in jasnega pojasnila, zakaj očitanih kaznivih dejanj naj ne bi bilo mogoče utemeljiti na navedeni dokumentaciji, toliko bolj pa ne omogoča sicer pavšalnega zaključka, kot izhaja iz točke 3 obrazložitve napadenega sklepa, da zato ni podan utemeljen sum, da bi obdolžena A. A. in B. B. sprejela plačilo v zahtevi za preiskavo navedenih stroškov kot protiuslugo za pridobitev oziroma ohranitev posla družbe D. d.o.o. oziroma E. d.o.o. ter da je obdolžena C. C. uredila navedena plačila kot protiuslugo za ohranitev oziroma pridobitev posla. Prav tako iz razlogov napadenega sklepa niti ni v celoti jasno, kakšna stopnja tajnosti naj bi iz posameznih dokumentov sploh izhajala oziroma kakšen pomen naj bi imela za obravnavo tovrstnih dokumentov, saj je sodišče prve stopnje skladno s 13. členom ZTP stopnjo tajnosti ugotovilo le za dokumenta pod prilogo A39 (ZAUPNO) in prilogo A42 (INTERNO), medtem ko stopnje tajnosti za dokument pod prilogo A44 sploh ni ugotovilo, za dokument pod prilogo A41 pa je ugotovilo stopnjo tajnosti, ki je ZTP ne predvideva.

8V kolikor sodišče prve stopnje v napadenem sklepu meri na vprašanje izločitve dokazov oziroma možnosti opiranja sodne odločbe na obravnavane dokumente, je nadalje pritrditi pritožbi v navedbah, da se sodišče prve stopnje do tega vprašanja ni opredelilo, zato napadenega sklepa tudi v tej smeri ni bilo mogoče preizkusiti. Ob tem pa ni mogoče zanemariti nadaljnjih pritožbenih navedb, da predmetni dokumenti niso bili izločeni tekom postopka odločanja o zahtevah za izločitev dokazov, čeprav je bila obširno problematizirana ravno izjava C. C. oziroma dokument pod prilogo A44. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom X Kpr 32996/2019 z dne 9. 12. 2021 zahtevi za izločitev dokazov zavrnilo, takšno odločitev pa je potrdilo Višje sodišče v Mariboru s sklepom V Kp 32996/2019 z dne 17. 3. 2022.²

9Glede na odsotnost tehtne in jasne presoje navedene dokumentacije pod prilogami A39, A41, A42 in A44, ki se glede na njeno vsebino izkaže kot pomembna za presojo utemeljenega suma v obravnavani zadevi, je bilo treba napadeni sklep razveljaviti. Do drugačnega zaključka ne morejo privesti niti dodatne ugotovitve, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v točkah 7-10 obrazložitve napadenega sklepa. Zlasti, ker se tudi v tej smeri obrazložitev napadenega sklepa izkaže kot izrazito pomanjkljiva in nejasna, saj je primarno usmerjena v presojo strokovne utemeljenosti nabavljenih žilnih opornic ter posledični zaključek, da obdolženemu A. A. ni mogoče očitati, da je zanemaril koristi UKC X in mu povzročil škodo s tem, ko je predlagal nabavo žilnih opornic s takimi lastnostmi, kot jih imajo žilne opornice iz titana proizvajalca H. Pritožba namreč utemeljeno opozarja na zgrešenost takšne obrazložitve napadenega sklepa, saj se obdolženima A. A. in B. B. očita storitev kaznivega dejanja po drugem odstavku 241. člena KZ-1, katerega zakonski znak ni zanemarjanje koristi ali povzročanje škode svoji organizaciji ali drugi fizični osebi, kot to velja za očitek po prvem odstavku 241. člena KZ-1. Obdolžencema se torej ne očita, da bi z nabavo stentov iz titana ravnala nestrokovno oziroma da bi v zameno za nedovoljene denarne nagrade in koristi poskrbela za to, da bi se dobavljal medicinski material, ki ne bi bil strokovno ustrezen in upravičen, v količinah, ki ne bi odražale potreb bolnišnice ali da bi morala uporabiti druge materiale. Pritožba pravilno izpostavlja jedro problematike, da sta obdolžena A. A. in B. B. v zameno za to, da sta v javno naročilo vključila stente iz titana, potrdila ponudbe družb D. d.o.o. in E. d.o.o., odobrila zahtevnice ter te stente uporabljala pri posegih, prejela protipravne donacije v obliki plačil izobraževanj in ostalih plačil, vezanih na te posle. Presoja utemeljenosti takšnega očitka pa je v obrazložitvi izostala.

10Ugotovljene pomanjkljivosti in nejasnosti v obrazložitvi napadenega sklepa pomenijo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter kot take zahtevajo ugoditev pritožbi višje državne tožilke, razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo ob ponovnem odločanju odpravilo ugotovljene kršitve, za svojo odločitev pa bo navedlo konkretne in ustrezne razloge. Ob tem bo kritično presodilo ostale pritožbene navedbe, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi narave ugotovljenih kršitev v napadenem sklepu ni moglo ukvarjati. Zlasti se bo vzdržalo presoje (ne)dokazanosti očitkov po zahtevi za preiskavo in sklicevanja na potencialne razbremenilne dokaze (točka 8 obrazložitve napadenega sklepa), ki za presojo ne morejo biti relevantni. Zatem bo v zadevi vnovič odločilo, kar bo lažje storilo pred popolnoma spremenjenim senatom, ki v zadevi še ni zavzel svojega stališča.

11Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 403. člena v zvezi s četrtim odstavkom 392. člena ZKP.

¹ Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), EVA 2016-2030-0033, str. 134.
² Primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 66789/2019 z dne 28. 3. 2022, tč. 8, ki se med drugim nanaša na zapisnike parlamentarne preiskovalne komisije z dne 16. 3. 2017 in 10. 5. 2017.