VSC Sodba Cp 423/2022

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je tožena stranka dolžna:

- na nepremičnini z ID znakom ... 1289 k.o. ..., katere lastnik je tožena stranka v deležu 1/1 od celote, izrecno in brezpogojno dovoliti vknjižbo služnostne pravice neoviranega dostopa in vožnje na nepremičnino z ID znakom ... 552/106 k.o. ..., v korist služnostnega upravičenca - tožnika (izrek pod točko I),

- na nepremičnini z ID znakom ... 552/106 k.o. ..., katere lastnik je tožena stranka v deležu 1/1 od celote, izrecno in brezpogojno dovoliti vknjižbo služnostne pravice neoviranega dostopa za potrebe izgradnje, vzdrževanja in obratovanja distribucijskega omrežja električne energije, ki je nameščeno na nepremičnini z ID znakom ... 552/106 k.o. ..., v korist služnostnega upravičenca – tožnika (izrek pod točko II),

- dopustiti tožeči stranki neoviran dostop po nepremičnini z ID znakom ... 1289 k.o. ... na nepremičnino z ID znakom ... 552/106 k.o. ..., za namen izvedbe zamenjave dotrajanega električnega droga SM ..., na objektu DV d-122 20 kV RTP A. - B., v roku 15 dni od izdaje sodbe (izrek pod točko III) ter

- tožeči stranki v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti njene pravdne stroške v višini 1.599,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (izrek pod točko V),

medtem ko je pod točko IV izreka zavrnilo zahtevek v delu glede plačila denarne v znesku 20.000,00 EUR v primeru, če v roku 15 dni od izdaje sodbe ne izpolni obveznosti dopustitve neoviranega dostopa po nepremičnini z ID znakom ... 1289 k.o. ... na nepremičnino z ID znakom ... 552/106 k.o. ... za namen izvedbe zamenjave dotrajanega električnega droga SM .., na objektu DV d-122 20 kV RTP A. - B.

2Zoper sodbo v prisodilnem delu se pravočasno pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu, in sicer iz vseh treh pritožbenih razlogov, ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje, ki je pravno zgrešena in nezakonita, spremeni, tako da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljenega oz. podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Tožena stranka najprej pritrjuje ugotovitvi sodišča v izpodbijani sodbi, da preko njenih nepremičnin, ki skupaj predstavljajo ograjeni poslovni prostor na naslovu T., kakor tudi pripadajočega dvorišča in parkirišča, ki pa je v celoti ograjeno z visoko mrežasto ograjo, zaradi varovanja premičnega premoženja zelo velike vrednosti, vsak nima prostega dostopa. Zato je bila njena praksa, da se dostop do stebrov javnih električnih daljnovodov, ki stojijo na nepremičninah tožene stranke v k.o. ..., ustrezno vnaprej napove. Kako je sodišče kar samo določilo, da se sporni steber električnega daljnovoda, ki je v upravljanju in vzdrževanju tožene stranke, dejansko nahaja na nepremičnini parc. št. 552/106, čeprav se znotraj ograjenega prostora, ki obsega nekaj tisoč m2 površine, nahaja več ločenih in samostojnih nepremičnin, toženi stranki ni poznano. Sodišče je namreč v celoti zavrnilo njene dokazne predloge, na podlagi katerih bi se v naravi lahko točno določila pozicija samega stebra, v zvezi s katerim je sodišče toženi stranki med drugim naložilo tudi zagotovitev prostega dostopa do navedenega stebra. Zato je izpodbijana sodba v tem delu ne samo vsebinsko pomanjkljiva (in celo zgrešena), temveč celo nima odločilnih dejstev, na podlagi katerih je sodišče tožeči stranki priznalo kar dve ločeni služnostni pravici, čeprav gre po vsebini za eno samo služnostno pravico.

Šele na njen ugovor je tožeča stranka tožbeni zahtevek v prvi pripravljalni vlogi ustrezno modificirala in zahtevala priznanje služnostne pravice v breme nepremičnine parc. št. 552/106, ki je (poleg nepremičnine parc. št. 1289, na katero se je tožbeni zahteve primarno nanašal) prav tako del ograjenega poslovnega prostora na naslovu T., v lasti tožene stranke. Hkrati je tožbeni zahtevek še dodatno razširila na prej navedeno nepremičnino parc. št. 1289, preko katere se dostopa do tistega dela nepremičnine parc. št. 552/106, na katerem se nahaja sporni steber električnega daljnovoda, ki je v upravljanju in vzdrževanju tožeče stranke. S tem je tožeča stranka spremenila dejansko podlago tožbenega zahtevka, saj je zahtevala priznanje služnosti na povsem drugi nepremičnini kot prvotno, čeprav ji je bilo dejansko stanje v zvezi s samo lego spornega stebra zelo dobro poznano. Povsem nov tožbeni zahtevek predstavlja spremembo tožbe, za katero pa tožena stranka ni podala svojega soglasja, kot to velevajo določbe Zakona o pravdnem postopku, sodišče pa o njem ob izdaji izpodbijane sodbe sploh ni odločilo s posebnim sklepom, ki bi ga dejansko pridružilo k sami izpodbijani sodbi, in s katerim bi odločilo o tem, ali je sprememba tožbe dopustna ali ne - kot je to običajna praksa sodišč v Republiki Sloveniji. Zato je sodišče z izpodbijano sodbo odločalo le o primarno postavljenem tožbenem zahtevku, ki je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje več kot očitno neutemeljen, o naknadno modificiranem tožbenem zahtevku pa sploh ni moglo odločati.

Tožena stranka tožeče stranke prav nikoli in na noben način ni ovirala pri izvrševanju njene služnostne pravice. Slednjo ima ta priznano že vse od leta 1922 dalje in je vknjižena v zemljiški knjigi, in sicer na podlagi sklenjene pogodbe, katero je v celoti morala prevzeti tožena stranka, zato naknadno podeljevanje služnostne pravice ni potrebno, v pogodbi pa je jasno določena tudi plačljivost služnostne pravice.

Poleg tega tožena stranka ponovno (izrecno) izpostavlja, da ni nikoli pripoznala služnostne pravice, kot jo z izpodbijano sodbo v korist tožeče stranke sedaj ustanavlja sodišče prve stopnje, pač pa je le pripoznala dejstvo, da preko njej lastnih nepremičnin znotraj visoko žičnate ograje v naravi dejansko potekajo trije različni električni daljnovodi, od katerih se nekateri stebri res nahajajo na nepremičninah tožene stranke. Tožeča stranka je v preteklosti vedno imela možnost dostopa do vseh elementov daljnovodov na podlagi predhodne najave in posredovanja ustreznih informacij o nameravanih vzdrževalnih delih.

3V odgovoru na pritožbo tožeča stranka izpostavlja pritožbeno strinjanje tožene stranke, da na njenih nepremičninah obstoji služnostna pravica napeljave in vzdrževanja elektrovoda v korist tožeče stranke. Navaja, da je sodišče kot nesporno ugotovilo, da obstoji služnost napeljave in vzdrževanja elektrovoda na parcelni številki 1289 k.o. ..., čemur tožena stranka v pritožbi ne oporeka, v zvezi z obstojem služnosti na parcelni številki 552/106 k.o. ... pa je sodišče izvedlo tako dokaze tožeče kot tožene stranke, ne da bi izvajalo dokaz z ogledom, kar je obrazložilo. Ne držijo pritožbene navedbe, da so služnosti po vsebini enake, saj se služnosti in neoviran dostop, ki je bil toženi stranki naložen s tretjo točko sodbe, nanašajo na različne nepremičnine, prav tako pa so si služnosti različne tudi po obsegu. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne ter potrdi prvostopenjsko sodbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopno sodišče je zahtevkom tožeče stranke po spremenjeni tožbi ugodilo v točkah I do III in v V. točki izreka odločilo o stroških, zavrnilo pa je zahtevek pod točko IV izreka. Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Zato je le v tem delu sodba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa.

6Neutemeljen je pritožbeni očitek o samosvoji odločitvi glede mesta nahajanja spornega stebra električnega daljnovoda. Nasprotno, za zaključek, da se ta, ob tem, ko tožena stranka priznava, da preko njenih nepremičnin potekajo električni daljnovodi, nahaja na parc. št. 552/106, kar je bilo tekom postopka na prvi stopnji sporno (ne pa tudi med pritožbenim postopkom, glede na v pritožbi na več mestih priznano dejstvo, da se steber nahaja na parc. št. 552/106¹), je prvostopno sodišče imelo vso podlago v dokaznem postopku, pri čemer je ugotovljena odločilna dejstva ustrezno obrazložilo v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe². Pritožba ne konkretizira, kateri njeni dokazi so bili zavrnjeni. Če nakazuje na zavrnjeni dokazni predlog z ogledom, tudi glede tega sicer pravilna odločitev³ vsebuje tudi ustrezno obrazložitev, in sicer v točki 8, v kateri je zapisano, da z ogledom brez izvedenca geodetske stroke, ki ga tožena stranka ni predlagala, sodišče ne bil moglo ugotoviti točne lokacije parcele.

7Tožena stranka v pritožbi z navedbo, da je sporni steber električnega daljnovoda (po ugotovitvah prvostopnega sodišča nahajajoč se na parc. št. 552/106) v upravljanju in vzdrževanju tožene stranke, pri čemer ne oporeka v izpodbijani sodbi kot nesporno ugotovljeni služnosti napeljave in vzdrževanja elektrovoda po parc. št. 1289⁴, kot tudi z nadaljnjo navedbo (dano v zvezi s toženčevo vsakič zahtevano predhodno napovedjo prehoda zaradi najmanjše mere obremenjevanja njegove lastninske pravice), da je tožeča stranka tista, ki se mora podrejati volji lastnika nepremičnine pri samem izvrševanju služnosti, služnostno pravico, kot jo zahteva tožeča stranka, priznava⁵. Sicer navaja tudi, da je bila ta pridobljena na podlagi pogodbe iz leta 1922, ko ji je bila tudi priznana in vpisana v zemljiško knjigo, o čemer se je prvostopno sodišče opredelilo v točki 12 izpodbijane obrazložitve. Vendar z iz prvostopnega postopka ponovljeno pritožbeno navedbo o tem, da tožeče stranke nikoli ni ovirala pri izvrševanju njene služnostne pravice, slednjo, kot izvirno pridobljeno pravico, priznava, glede na trditve tožeče stranke⁶, da jo je pridobila na podlagi priposestvovanja vse od leta 1966 dalje.

8Kot je v odgovoru na tožbo izpostavila že tožeča stranka, v tej pravdi obravnavani nepravi služnosti, nimata identične vsebine. Izdana sodba se v točki I izreka nanaša na nepremičnino parc. št. 1289 k.o. ..., za katero tožeča stranka zatrjuje priposestvovanje služnostne pravice neoviranega dostopa in vožnje na nepremičnino parc. št. 552/106, v točki II izreka pa se nanaša na zadnje citirano nepremičnino, za katero tožeča stranka zatrjuje priposestvovanje služnostne pravice dostopa za potrebe izgradnje, vzdrževanja in obratovanja distribucijskega omrežja, ki se nahaja na tej nepremičnini. S tem, ko je toženec tožeči stranki priznaval izvrševanje služnosti, ki je ni oviral, je potrdil obstoj pravno odločilnih dejstev v zvezi z obema prvo postavljenima zahtevkoma⁷. S točko III je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala pravno varstvo služnosti zaradi motenja in od slednje zahtevala dopustitev neoviranega dostopa po nepremičnini parc. št. 1289 k.o. ... za namen izvedbe zamenjave dotrajanega električnega droga SM ..., na objektu DV d-122 20 kV RTP A⁸. Pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po oceni pritožbenega sodišča tako nista podana.

9Sodišče kljub drugačnemu stališču tožene stranke izpostavlja, da Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. odstavku 185. člena ne glede na razlog omogoča objektivno spremembo tožbe tudi v primeru, da zanjo tožena stranka ne poda soglasja. V 7. odstavku že citiranega člena je določeno, da posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, ni. Zato v ravnanju prvostopnega sodišča, ki je sklep o dopustitvi spremembe tožbe sprejelo na glavni obravnavi dne 1. 2. 2022, in ga ustrezno zakonski določbi tudi pravilno obrazložilo⁹, kot je to nenazadnje izpostavila tudi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, ni zaznati očitane kršitve določb postopka¹⁰. Iz izreka izpodbijane sodbe je nedvoumno razviden predmet obravnavanja, torej modificiran zahtevek. Prav tako je nova pritožbena navedba, da je sodišče tožeči stranki priznalo kar dve ločeni služnostni pravici, čeprav gre po vsebini za eno samo služnostno pravico, ki je sodišče ni obravnavalo. Za takšno šele v pritožbi izpostavljeno trditev, pritožnik ni izkazal pogojev po čl. 337 ZPP, zato je pritožbeno sodišče ni presojalo.

10Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (čl. 350/2 ZPP), zaradi česar je pritožbo tožene stranke, vloženo po pooblaščencu, zaradi neutemeljenosti, zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Obrazložena stroškovna odločitev, ki je pritožba vsebinsko ne izpodbija, glede na uspeh tožeče stranke z zahtevkom v pravdi v celoti, pravilno temelji čl. 154/1 ZPP. Glede odmere potrebnih pravdnih stroškov po čl. 155 ZPP uradni preizkus ni pokazal kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

11Ker tožena stranka s pritožbo, vloženo po pooblaščencu, v kateri je priglasila stroške, ni bila uspešna, mora na podlagi čl. 154/1 ZPP v zvezi s čl. 165/1 ZPP svoje stroške pritožbe kriti sama.

12Tožeči stranki je sodišče, glede na navedbe iz odgovora na pritožbo, ki so bile vsebinsko obrazložene, priglašene stroške v odgovoru štelo za potrebne. Zato ji je priznalo, v skladu z določbami Sprememb in dopolnitev Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 70/22) in členom 12 Odvetniške tarife (OT): 375 točk nagrade za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo (tar. št. 22 točka 1 v zvezi s tar. št. 19), 7,5 točk nagrade iz naslova pavšala administrativnih stroškov (čl. 11/3), ter 22% DDV (čl. 12/2), kar upoštevaje 0,60 EUR, kot je vrednost odvetniške točke, znaša 279,99 EUR. Tako odmerjene stroške odgovora na pritožbo je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje (načelno pravno mnenje VS RS z dne 13. 12. 2006), kot to izhaja iz izreka.

¹ na primer na strani 4, da se „... tožbeni zahtevek … glasi na priznanje služnostne pravice v zvezi s samim stebrom električnega daljnovoda v breme nepremičnine parc. št. 1289 k.o. ..., ne pa sosednje nepremičnine parc. št. 552/106 iste k.o., kjer se steber električnega daljnovoda dejansko nahaja“, ali pa na strani 5, ko zapiše, da je „...svoj tožbeni zahtevek še dodatno razširila na prej navedeno nepremičnino parc. št. 1289, preko katere se dostopa do tistega dela nepremičnine parc. št. 552/106, na katerem se nahaja sporni steber električnega daljnovoda...“
² ko se je oprlo na ortofoto posnetek – A24 in na podatke javnega vpogleda pri Geodetski upravi RS na eni strani ter na drugi strani upoštevaje toženčevo izpoved, med katero se ta ni znal izjasniti, ali se steber nahaja tudi na parc. št. 552/106
³ glede na ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča, da je sodišče dolžno izvesti le tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev, in v takšnem obsegu, da ne pride do nepotrebnega podaljševanja postopka, med drugim tudi, če je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega spornega dejstva (tako VS RS v II Ips 698/2007 z dne 28. 10. 2010)
⁴ točka 10 izpodbijane sodbe
⁵ kot priznano dejstvo in ne kot pripoznavo zahtevka
⁶ čemur tožena stranka ni z ničemer oporekala
⁷ kot je razbrati iz obrazložitve, glede na ugotovljena pravno odločilna dejstva, torej ob uporabi členov 214, 217, 226 in 227 SPZ
⁸ sklicujoč se na čl. 212 SPZ
⁹ z zaključkom, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, hkrati pa se nanaša na isto procesno gradivo in je tako možna dokončna rešitev spora med strankama na podlagi že zbranega procesnega gradiva
¹⁰ na obravnavi prisotni pooblaščenec tožene stranke se je celo odpovedal roku za podajo odgovora na spremenjeno tožbo in kršitve ni grajal, v pritožbi pa ni navajal okoliščin za šele v pritožbi navajano kršitev (čl. 286 b ZPP)