VSL Sodba II Cpg 440/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni:

a) v I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice za 107,69 EUR in za zakonske zamudne obresti:

od zneska 1,97 EUR od 27. 2. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 27. 3. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 27. 4. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 26. 5. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 26. 6. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 25. 7. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 24. 8. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 25. 9. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 26. 10. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 25. 11. 2018 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 23. 12. 2018 do plačila,

od zneska 1,98 EUR od 25. 1. 2019 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 23. 2. 2019 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 26. 3. 2019 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 25. 4. 2019 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 25. 5. 2019 do plačila,

od zneska 6,97 EUR od 25. 6. 2019 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 24. 7. 2019 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 24. 8. 2019 do plačila,

od zneska 6,97 EUR od 25. 9. 2019 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 25. 10. 2019 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 23. 11. 2019 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 24. 12. 2019 do plačila,

od zneska 5,92 EUR od 24. 3. 2020 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 25. 4. 2020 do plačila,

od zneska 3,96 EUR od 23. 5. 2020 do plačila,

od zneska 12,69 EUR od 24. 6. 2020 do plačila,

od zneska 3,97 EUR od 25. 7. 2020 do plačila,

od zneska 4,11 EUR od 25. 8. 2020 do 23. 9. 2020,

od zneska 3,95 EUR od 24. 10. 2020 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 25. 11. 2020 do plačila,

od zneska 1,97 EUR od 24. 12. 2020 do plačila,

tako da mora toženka v 8 dneh od prejema te sodbe plačati tožnici 460,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2020 do plačila;

b) v III. točki izreka pa tako, da mora toženka v 8 dneh tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 291,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi.

III. Tožnica mora v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 19,34 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici v 8 dneh plačati 567,99 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 37,40 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožnici v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 372,50 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je iz vsebine pritožbe razvidno, da se pritožuje le zoper obsodilni del sodbe, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo obravnavalo kot pritožbo zoper I. in III. točko izreka sodbe. Toženka je priglasila tudi stroške pritožbenega postopka.

3Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7Tožnica kot upravnica večstanovanjske stavbe od toženke, ki je ena izmed etažnih lastnikov, zahteva plačilo 605,39 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zneskov po 45 računih. Vtoževani računi oziroma razdelilniki zajemajo stroške plačila premij za požarno zavarovanje, zavarovanje požarne odgovornosti in zavarovanje stekla, stroške plačila opravljenih del po gradbeni pogodbi za preureditev dvorišča zadevne stavbe ter stroške opominjanja. Tožnica je obveznosti etažnih lastnikov po zavarovalnih pogodbah plačala iz lastnih sredstev, nato pa strošek tega plačila obračunala etažnim lastnikom. Za izpolnitev obveznosti etažnih lastnikov po gradbeni pogodbi je tožnica denarna sredstva založila iz lastnih sredstev, nato pa si del stroškov poplačala iz obveznega in prostovoljnega rezervnega sklada, preostanek dogovorjene vrednosti del pa je obračunala etažnim lastnikom.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano: (1) tožnica je z zavarovalnico sklenila požarno zavarovanje po polici št. 100, zavarovanje splošne odgovornosti po polici št. 200 in zavarovanje stekla po polici št. 300 (A2 – A4); (2) tožnica je dolgovane premije po teh zavarovalnih pogodbah plačevala iz lastnih sredstev, nato pa strošek njihovega plačila porazdelila med etažne lastnike glede na njihov solastniški delež; (3) pogodba o zavarovanju, ki jo je v imenu etažnih lastnikov sklenil prejšnji upravnik (A. d. o. o.) in ki je za veljavno sklenitev takšne pogodbe pridobil soglasje etažnih lastnikov, ki so imeli več kot 75% solastniških deležev, je veljala do 7. 4. 2018; (4) tožnica je nato dne 11. 8. 2016 sklenila nove zavarovalne pogodbe za določen čas (do 6. 8. 2026), pri čemer k sklenitvi teh zavarovalnih pogodb etažni lastniki niso podali svojega soglasja, kljub temu pa so redno plačevali zaračunane stroške in vprašanje zavarovanja med njimi nikoli ni bilo sporno; (5) tožnica je v imenu etažnih lastnikov z izvajalcem B. B., s. p., sklenila Pogodbo št. 18-IV/2020 z dne 5. 4. 2020 (v nadaljevanju gradbena pogodba z dne 5. 4. 2020, A5) za izvedbo preureditve dvorišča predmetne večstanovanjske stavbe; (6) etažni lastniki so o ponudbi izvajalca B. B., s. p., za izvedbo projekta ureditve dvorišča odločali s podpisovanjem listine (A11), v kateri je bilo navedeno, da je vir financiranja rezervni sklad, razlika do celote pa prostovoljni rezervni sklad; (7) etažni lastniki so bili ob podpisovanju listine seznanjeni z dogovorjeno ceno projekta, ki je znašala 36.391,01 EUR¹, pri čemer se je ta strošek v znesku 17.173,47 EUR poravnal iz rezervnega sklada, 22.709,69 EUR iz prostovoljnega rezervnega sklada, za preostanek dogovorjene vrednosti del pa je tožnica bremenila etažne lastnike prek rednega obračuna; (8) nekateri etažni lastniki so svoje pisno soglasje za potrditev sklepa podali s podpisovanjem listine, drugi pa so svoje soglasje poslali tožnici po elektronski pošti; (9) toženka računov za povrnitev tožničinih stroškov plačila zavarovalnih premij ter plačila opravljenih del po gradbeni pogodbi z dne 5. 4. 2020, ni poravnala.

9Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo zneska po tistih računih, ki so zapadli pred 29. 1. 2018, zaradi zastaranja zavrnilo. Tožbeni zahtevek je zavrnilo tudi za znesek 13,74 EUR, kolikor je znašala toženkina delna izpolnitev z dne 24. 9. 2020. Glede preostalega dela tožbenega zahtevka je presodilo, da je ta utemeljen. Ker so etažni lastniki redno plačevali zaračunane stroške zavarovalnih premij, je zaključilo, da so s tem zavarovalne pogodbe odobrili z zadostno večino. Zato naj bi bila toženka na podlagi petega odstavka 30. člena SZ-1 dolžna poravnati stroške plačanih zavarovalnih premij. Glede stroškov tlakovanja dvorišča je presodilo, da so k predlagani izvedbi projekta ureditve dvorišča podali soglasje etažni lastniki, ki so skupaj imeli 80% solastniških deležev na skupnih delih. Zato naj bi bil sklep za ureditev dvorišča veljavno sprejet ne glede nato, ali gre v konkretnem primeru za posel rednega ali izrednega upravljanja. Ker je toženka s plačilom vtoževanih računov zamujala, naj bi bila tožnica upravičena tudi do zaračunanih stroškov opominjanja.

Glede zahtevka za povračilo stroškov zavarovalnih premij

10Sodišče prve stopnje je zahtevku za plačilo stroškov zavarovalnih premij ugodilo, ker naj bi etažni lastniki sklenitev pogodbe o zavarovanju naknadno odobrili s tem, ko naj bi redno plačevali zaračunane stroške zavarovalnih premij (primerjaj 72. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Pritožnica utemeljeno opozarja, da je takšno materialnopravno stališče zmotno. Da lahko upravnik od etažnih lastnikov zahteva povrnitev stroškov plačila opravljenega posla, mora za to izkazati ustrezno pravno podlago: predhodno soglasje etažnih lastnikov ali pa sklep sodišča v nepravdnem postopku (28. člen SZ-1). Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 154/2018 z dne 26. 9. 2019, naknadno plačilo posla, ki ga je upravnik sklenil brez predhodnega soglasja ustrezne večine etažnih lastnikov, ne more ustvariti učinke tudi za etažne lastnike, ki takšnemu poslu nasprotujejo. V SZ-1 predpisani postopek odločanja je namenjen informiranju vseh etažnih lastnikov, ki morajo biti obveščeni o sprejemanju odločitev in imeti možnost v njem sodelovati ter s tem varovati svoje premoženjske interese. Drugačno stališče bi upravnikom omogočilo, da se izognejo težavnemu in zamudnemu postopku pridobivanja soglasij etažnih lastnikov ter odločajo samovoljno. Naknadna odobritev posla tako lahko vpliva le na pravno razmerje med upravnikom in etažnim lastnikom, ki je plačal svoj delež in pomeni, da ravnanje upravnika v razmerju do posameznega etažnega lastnika ni gestija, pač pa mandatno pogodbeno razmerje².

11Ker torej tožnica za sklenitev pogodbe o zavarovanju z dne 11. 8. 2016 ni imela predhodnega soglasja kvalificirane kapitalske večine etažnih lastnikov, druge ustrezne pravne podlage za izvedbo posla izrednega upravljanja pa v svojih vlogah v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, do povrnitve stroškov plačanih zavarovalnih premij ni upravičena. Posledično tožnica ni upravičena niti do stroškov opominjanja, ki jih je toženki izdala zaradi njenih neplačanih stroškov zavarovalnih premij³. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek za plačilo stroškov zavarovalnih premij in stroškov opominjanja zavrnilo, kot to izhaja iz I/a točke izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP).

Glede zahtevka za povračilo stroškov ureditve dvorišča

12Sodišče prve stopnje je pri glasovanju etažnih lastnikov s podpisovanjem listine o predlogu izvedbe ureditve dvorišča kot veljavne upoštevalo tudi tiste glasove etažnih lastnikov, ki so svoje strinjanje z izvedbo projekta tožnici sporočili po elektronski pošti.

13V skladu s prvim odstavkom 35. člena SZ-1 se pisno glasuje tako, da se podpiše listina, na kateri se odloča za ali proti predlaganemu sklepu. Na listini mora biti naveden predlog sklepov, obrazložitev sklepov, ime lastnika in datum podpisa listine ter navedena večina, potrebna za njihov sprejem. Predlog je sprejet, če ga v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev od dneva objave predlaganega sklepa na oglasni deski ali na mestu, dostopnem vsem etažnim lastnikom, podpiše potrebno število etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže (drugi odstavek 35. člena SZ-1).

14Pritožnica ima prav, da SZ-1 v času izvedbe glasovanja s podpisovanjem listine (v marcu 2020) elektronskega glasovanja še ni urejal (primerjaj sedaj veljavni 35.a člen SZ-1). Po oceni pritožbenega sodišča zgolj zaradi zakonske neurejenosti elektronskega glasovanja v času izvedbe postopka glasovanja s podpisovanjem listine, takšnemu načinu glasovanja še ni mogoče odreči veljavnosti, če je bilo v postopku sprejemanja te odločitve zagotovljeno, da so bili etažni etažni lastniki ustrezno informirani o sprejemanju odločitev, da so imeli možnost v postopku sodelovati in na ta način ustrezno varovati svoje premoženjske interese⁴ ter da so bili na takšen način oddani glasovi odraz njihove prave in resnične volje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so etažni lastniki v elektronskih sporočilih izrazili svoje strinjanje s ponudbo za ureditvijo dvorišča. Da po elektronski pošti sporočena soglasja etažnih lastnikov ne bi odražala njihove prave in resnične volje, toženka niti ni zatrjevala. Po presoji pritožbenega sodišča je zato prvostopenjsko sodišče v konkretnem primeru pravilno zaključilo, da so veljavna tudi po elektronski pošti oddana soglasja etažnih lastnikov za potrditev predmetnega sklepa.

15Pritožbene navedbe, da so določeni etažni lastniki glasovali za drugega etažnega lastnika brez pooblastila, niso utemeljene. V kolikor pritožnica s tem meri na neveljavnost po elektronski pošti podanega soglasja s strani C. C. in D. D., ki sta bili poslani iz istega elektronskega naslova, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je iz elektronskega sporočila razvidno, da sta soglasje podala oba, kar je ugotovitev dejanskega stanja, na katerega je pritožbeno sodišče vezano.

16Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da pri enem podpisu na podpisni listini ni naveden datum podpisa, kot to zahteva 35. člen SZ-1, zaradi česar naj tako oddanega glasu ne bi bilo mogoče upoštevati. Tudi v kolikor se podpis E. E., ki je imela 3,6608% solastniški delež na skupnih delih, pri glasovanju kot neveljaven ne upošteva, ker ob svojem podpisu na podpisni listini ni navedla datuma glasovanja, ostali oddani glasovi s skupnim 76,44% solastniškim deležem na skupnih delih še vedno presegajo kvalificirano večino, ki je potrebna za sprejem posla izrednega upravljanja.

17Pritožbena navedba, da je bilo v vseh dokumentih, ki so se nanašali na projekt spremembe dvorišča, navedeno, da znaša vrednost del 25.000,00 EUR, ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je vezano na dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bili etažni lastniki ob podpisovanju podpisne listine seznanjeni s ceno predlaganega projekta, ki je bila etažnim lastnikom nato tudi obračunana.

18Dejstvo, da je bilo na podpisni listini etažnih lastnikov z dne 4. 3. 2020 kot vir financiranja navedeno rezervni sklad in razlika do celote prostovoljni rezervni sklad, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je tako izglasovan sklep neveljaven. Niti SZ-1 niti SPZ, ki ureja razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom v zvezi z upravljanjem skupnih delov nepremičnin, ne določata ničnostne ali kakšne druge sankcije za primer, ko je na podpisni listini navedeno financiranje iz sredstev rezervnega sklada, za katerega se kasneje izkaže, da ne vsebuje dovolj denarnih sredstev za pokritje stroškov, ki so nastali z izvedbo projekta.

19Pritožnica nadalje zatrjuje, da je v podpisni listini pojasnjen način financiranja vplival na glasovanje, zato naj bi bil izglasovani sklep neveljaven in toženke ne more zavezovati k plačilu stroškov (primerjaj drugi odstavek 30. člena SZ-1). Za zaračunavanje stroškov obnove dvorišča po položnici naj tožnica ne bi imela podlage – veljavnega sklepa.

20Do takšnega ugovora, ki ga je toženka podala šele v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 18. 7. 2021 (l. št. 83-84, r. št. 18), se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo. Po presoji višjega sodišča je bila toženka v svoji drugi pripravljalni vlogi prekludirana z navedbami, da je v podpisni listini pojasnjen vir financiranja vplival na veljavnost glasovanja, ker so bili etažni lastniki zavedeni, da se bo predlagani projekt v celoti financiral iz sredstev rezervnega sklada. Iz določila 451. člena ZPP namreč izhaja, da mora tožeča stranka v postopku v sporu majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo⁵. V nadaljnji (drugi) vlogi lahko stranki zgolj odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, ne moreta pa v drugi vlogi navajati novih dejstev niti v zvezi s temi dejstvi predlagati izvedbo dokazov. Ker je tožnica v dopolnitvi tožbe celovito obrazložila dejansko in pravno podlago svojega zahtevka, so toženkine navedbe v njeni zadnji pripravljalni vlogi glede zavajanja etažnih lastnikov, in na katere tožnica ni imela več možnosti odgovoriti, prepozne. Zato na te navedbe, ki predstavljajo nedopustne novote, niti pritožbeno sodišče ni odgovorilo.

21Glede na obrazloženo je tožbeni zahtevek utemeljen za plačilo stroškov ureditve dvorišča v znesku 460,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2020 do plačila. V tem delu pritožba torej ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj v tem delu tudi ni zaznalo nobenih uradno upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

22Sprememba odločitve o glavni stvari je vplivala tudi na odločitev o stroških postopka v III. točki izreka izpodbijane sodbe (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je v pravdi uspela s 76,04 % in je v takem odstotku upravičena tudi do povračila stroškov. V preostalem delu je uspela toženka, ki je torej upravičena do povračila 23,96 % odmerjenih in priznanih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Pravdni stroški so odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT), Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in načela potrebnosti (155. člen ZPP).

23Glede stroškov, ki so nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje, je pritožbeno sodišče upoštevalo odmero, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče, saj ji toženka v pritožbi ni nasprotovala. Stroški tožnice so bili odmerjeni na znesek 400,66 EUR, stroški toženke pa na znesek 55,00 EUR. Glede na uspeh torej tožnici pripada 304,66 EUR, toženki pa 13,18 EUR. Po medsebojnem pobotu je tako toženka dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti še 291,48 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zoper stroškovno odločitev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka delno spremenilo tako, kot je razvidno iz I/b točke izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).

24Toženka je s pritožbo delno uspela, zato je upravičena do sorazmernega povračila svojih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Uspeh toženke v pritožbenem postopku znaša 18,96 % (107,69 EUR od 567,99 EUR). Zato ji je tožnica dolžna povrniti 18,96 % takse za pritožbo, kar znese 19,34 EUR. Tožnica pa sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k njeni rešitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Pravilna višina tega zneska, ki izhaja tako iz navedb pravdnih strank kot iz podpisnega lista lastnikov (A11) znaša 45.564,48 EUR.
² Glej 11. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 154/2018.
³ Tožnica je v dopolnitvi tožbe z dne 28. 4. 2021 (l. št. 57-61, r. št. 9, str. 3) navedla, da se stroški opominjanja nanašajo na neplačane račune za plačilo zavarovalnih premij.
⁴ Glej 11. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 154/2018.
⁵ V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa imata stranki (po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru zoper sklep o izvršbi), možnost vsaka še v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze (prva vloga).