UPRS Sodba I U 150/2021-10

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06182-3050/2019-2 z dne 26. 11. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo, izdano po uradni dolžnosti, tožnici prepovedal uporabo naprave Rubble Master 80 za predelavo odpadkov na parc. št. oziroma delu parc. št. 680/7, 680/3, 678/1, 679/3 in 680/1, vse k.o. ..., pri čemer je rok za izpolnitev zahtev iz 1. točke izreka takoj po prejemu odločbe (1. točka izreka), odločil, da lahko tožnica izvaja predelavo odpadkov samo na mobilni drobilno-sejalni napravi HARTL POWERTRACK RMA 403 PC (2. točka izreka), nadalje, da mora tožnica o izpolnjenih zahtevah iz odločbe takoj obvestiti inšpektorja (3. točka izreka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in da stroški postopka niso zaznamovani (4. in 5. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je opravil inšpekcijski nadzor v kamnolomu ... v zvezi s predelavo odpadkov. Tožnica ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje, št. 35472-69/2006-8 z dne 4. 4. 2007, ki je bilo spremenjeno z odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja, št. 35472-5/2012-7 z dne 6. 9. 2012 (OVD), za obratovanje naprave za predelavo odpadkov na mobilni drobilno-sejalni napravi HARTL POWERTRACK RMA 403 PC na lokaciji ..., z zmogljivostjo 100 m3/h, ki lahko poteka na parcelah ali delu parcel s št. 680/7, 680/3, 678/1, 679/3 in 680/1, vse k.o. .... Pri nadzoru je bilo ugotovljeno, da se ta naprava na lokaciji ne nahaja, temveč tožnica namesto nje uporablja drugo napravo Rubble Master 80. Organ je zato, sklicujoč se na 5. točko prvega odstavka 157. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), 7., peti odstavek 29. člena in 30. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), tožnici izrekel navedeni ukrep.

2Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil, posledično pa zavrnil tudi povračilo prijavljenih stroškov zastopanja v višini odvetniških storitev: nagrada za pravno sredstvo v upravnem postopku (tar. št. 28/5: 250 točk), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) in povračilo takse v znesku 18,10 EUR. V obrazložitvi se je opredelil do navedb tožnice, v zvezi z odločitvijo pod 2. točko izreka pa se je skliceval na 113. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

3Tožnica je vložila tožbo zoper prvostopenjsko odločbo in 2. točko izreka drugostopenjske odločbe iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, prvostopenjsko odločbo odpravi in ustavi inšpekcijski postopek, podredno, da tožbi ugodi, prvostopenjsko odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, v obeh primerih pa ugodi tožbi in 2. točko izreka drugostopenjske odločbe odpravi in s sodbo samo odloči o stvari tako, da ugodi tožnici za povrnitev stroškov pritožbenega postopka in toženki naloži povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

4Tožnica je navedla, da je zaključek prvostopenjskega organa napačen. Glede na drugi odstavek 74. člena ZVO-1 in 41. člen Uredbe o odpadkih se OVD ne izda zgolj za določen naziv oziroma znamko naprave, še manj pa za točno določeno napravo, navedba naziva oziroma znamka naprave v izreku OVD ni predpisana kot bistvena sestavina. Tudi drugostopenjski organ v svoji odločbi navede, da je tožničina naprava ''poimenovana''. V 1. točki izreka OVD so tako z navedbo, da ''je tožnici izdano OVD za predelavo odpadkov na mobilni drobilno-sejalni napravi s kapaciteto 100 m3/h na lokaciji'' zadostili 1. točki drugega odstavka 74. člena ZVO-1. Organ v postopku sploh ni ugotavljal, ali ima naprava, ki jo uporablja tožnica, takšne lastnosti in značilnosti, kot izhajajo iz 1. točke izreka OVD. V tem delu je nepopolno in zmotno ugotovil dejansko stanje. Prvostopenjske odločbe se zato tudi ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Prvostopenjski organ tožnici tudi ni dal možnosti, da bi se v postopku izjavila. Iz zapisnika inšpekcijskega nadzora, št. 06182-3050/2019-1 z dne 11. 11. 2019, ne izhaja, da bi bila tožnica poučena o svoji pravici, da se izjavi, zato je podana tudi ta absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Posledično je prišlo do kršitev 22. člena Ustave. Te kršitve je tožnica izpostavila tudi v drugostopenjski odločbi, do njih se drugostopenjski organ ni niti opredelil. Tožnica trdi, da ima naprava Rubble Master vse lastnosti, kot izhajajo iz 1. točke izreka OVD. Postopek reciklaže z drobljenjem in sejanjem na napravi Rubble je enak kot pri napravi Hartl. Tudi konstrukcijsko sta napravi enaki, obe sta napravi avstrijskega proizvajalca, s tem, da je naprava Rubble sodobnejša naprava, s precej manjšimi emisijami hrupa in je okolju prijaznejša. Podatke o meritvah je tožnica posredovala tudi organu.

5Prvostopenjski organ je tudi napačno uporabil 157. člen ZVO-1. Pri izbiri ukrepa inšpektorat zavezuje načelo sorazmernosti iz 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Organ je tako ravnal napačno, ko je v obzir vzel le enega od ukrepov iz 157. člena ZVO-1, ne da bi pri tem v skladu z načelom sorazmernosti presodil, ali ne bi bilo namena predpisa mogoče doseči že z milejšim ukrepom. Ukrep prepovedi naprave Rubble nesorazmerno posega v pravico tožnice do podjetništva, ki jo zagotavlja Ustava. Tožnici je tako nastala nepopravljiva premoženjska škoda, saj zaradi takojšnjega učinka tožnica ni mogla pravočasno pridobiti druge naprave na način, da ne bi bilo moteno njeno izvajanje dejavnosti. Gre za kršitev načela sorazmernosti. Ker organ ni ugotavljal, ali ima naprava Rubble takšne lastnosti in značilnosti, kot izhajajo iz 1. točke izreka OVD, ni imel podlage za odločitev o prepovedi obratovanja naprave Rubble. Podrejeno tožnica še opozarja, da prepoved uporabe te naprave ni nujen in potreben ukrep, saj je cilj varovanja okolja mogoče doseči tudi z drugimi ukrepi, npr. ukrep po 1. točki prvega odstavka 157. člena ZVO-1. Tožnica tako ne more opravljati svoje dejavnosti v kamnolomu na tej lokaciji in je morala zaprositi za izdajo novega OVD za napravo Rubble, kar zahteva določen čas in v tem času o tem še ni bilo odločeno.

6Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe tudi ni razvidno, zakaj se je organ odločil za izrek takega ukrepa. Te kršitve ni odpravil niti drugostopenjski organ. Prvostopenjski organ tudi ni pojasnil, zakaj je izrekel ukrep s takojšnjim učinkom. Prvostopenjske odločbe se tako tudi v tem delu ne da preizkusiti. Te kršitve ni odpravila niti drugostopenjska odločba. Nezakonita je tudi odločitev v 2. točki izreka drugostopenjske odločbe zaradi napačne uporabe materialnega prava, saj bi moral drugostopenjski organ njeni pritožbi ugoditi.

7Toženka je sodišču posredovala dokumentacijo zadeve ter navedla, da s tem podaja odgovor na tožbo.

K I. točki izreka:

8Tožba je utemeljena.

9V zadevi je predmet spora pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, s katero je prvostopenjski organ tožnici prepovedal uporabo naprave Rubble Master 80 za predelavo odpadkov na parc. št. oziroma delu parc. št. 680/7, 680/3, 678/1, 679/3 in 680/1, vse k.o. ..., z rokom za izpolnitev zahteve takoj po prejemu odločbe ter odločil, da sme tožnica izvajati predelavo odpadkov samo na mobilno drobilno-sejalni napravi HARTL POWERTRACK RMA 403 PC. Prvostopenjski organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi 156. in (med drugim 5. točke prvega odstavka) 157. člena ZVO-1 ter 7., petega odstavka 29. člena in 30. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).

10156. člen ZVO-1 določa, da nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja. Po prvem odstavku 157. člena istega zakona pa, če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru OVD ali okoljevarstvenega soglasja ali potrdila, izdanega na podlagi tega zakona, ima pravico in dolžnost: 5. prepovedati izvajanje dejavnosti ali obratovanje naprave ali obrata, če deluje brez OVD ali potrdila ali dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plino, kadar je to predpisano.

11Tožnica odločitvi ugovarja iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

12Sodišče se bo najprej opredelilo do zatrjevanih kršitev določb postopka.

13Tožnica ugovarja, da ji v postopku ni bila dana možnost izjave pred izdajo odločbe, torej, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Pojasnjuje, konkretizira, da ji ta možnost ni bila dana niti v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru, št. 06182-3050/2019-1 z dne 11. 11. 2019, na čigar podlagi je bila izdana izpodbijana odločba, do te kršitve pa se drugostopenjski organ v pritožbenem postopku ni niti opredelil.

14Kot izhaja iz podatkov spisa, je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti opravil izredni nadzor na lokaciji ... zaradi spremembe OVD za predelavo odpadkov. O nadzoru, na katerem je bil prisoten tudi predstavnik tožnice, je bil napravljen zapisnik, iz katerega je med drugim razvidno, da se na lokaciji ne nahaja mobilna drobilno-sejalna naprava HARTL POWERTRACK RMA 403 PC, ki je navedena v OVD, temveč, da tožnica za predelavo odpadkov že nekaj časa uporablja napravo Rubble Master. Naslednji dokument, ki se nahaja v upravnem spisu, je izpodbijana odločba. Že ob teh ugotovitvah (ki jim toženka ne nasprotuje ne v obrazložitvi drugostopenjske odločbe, ne v odgovoru na tožbo), sodišče sodi, da je tožničin ugovor utemeljen.

15Zahteva po kontradiktornem postopku je izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave. Ta vzpostavlja dolžnost organa, da stranko seznani z vsemi navedbami, ki lahko vplivajo na njene pravice in interese. Po 9. členu ZUP je tako, preden se izda odločba, treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Enako vsebino ima tudi 146. člen ZUP, ki se nahaja v poglavju, ki določa ravnanja organa v posebnem ugotovitvenem postopku. Te obveznosti organa ne izključuje niti materialni predpis, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, tj. ZVO-1, kot tudi ne ZIN, ki v četrtem odstavku 29. člena določa, da v primeru, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe (da bi šlo za nujne in neodložljive ukrepe iz izpodbijane odločbe, kot tudi drugostopenjske odločbe ne izhaja – op. sod.), inšpektor v primeru iz prejšnjega odstavka pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.

16Glede na povedano je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita, saj je organ zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, kar v vsakem primeru terja odpravo odločbe.

17Tožnica še ugovarja, da odločitve prvostopenjskega organa ni mogoče preizkusiti, in sicer v delu, ki se nanaša na s strani uporabljeno napravo za predelavo odpadkov v povezavi z napravo HARTL POWERTRACK RMA 403 PC (kot navedena v OVD), glede uporabe konkretnega ukrepa po 157. členu ZVO-1 ter presoje izrečenega ukrepa vis a vis načela sorazmernosti iz 7. člena ZIN.

18Po oceni sodišča je drugostopenjski organ to kršitev (pri tem se sodišče ne spušča v pravilnost razlogov, saj bi lahko prejudiciralo odločitev v ponovnem postopku) s svojo odločbo saniral, za kar je imel tudi podlago v tretjem odstavku 248. člena ZUP. Pojasnil namreč je, na kakšni podlagi je bilo izdano OVD tožnici, nadalje razmerje med OVD in inšpekcijskim nadzorom, zakaj je izrečeni ukrep glede na 157. člen ZVO-1 in ugotovljeno kršitev ustrezen ter razloge, ki so terjali takojšnjo izvršitev odločbe v smislu upoštevanja 7. člena ZIN.

19Sodišče je zaradi povedanega tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega in četrtega odstavka istega člena zakona vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in o zadevi ponovno odločiti.

20Sodišče se do ostalih tožbenih navedb (v zvezi z napačno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja) ni opredeljevalo, ker je že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo izpodbijanega akta, se bo moral pa do njih opredeliti organ, ko bo ponovno odločal o zadevi. Ker je sodišče odpravilo prvostopenjsko odločbo, je s tem ipso lege prenehala učinkovati tudi drugostopenjska odločba, zaradi česar sodišče ni posebej odločalo o tožbi zoper 2. točko izreka drugostopenjske odločbe.

21Sodišče je odločalo o zadevi na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

22Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena). Sodno takso bo sodišče vrnilo po uradni dolžnosti (36., 37. člen Zakona o sodnih taksah).