UPRS Sodba II U 180/2022-14

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 656/2020-5 z dne 11. 3. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: Organ za BPP) zavrgel prošnjo A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izpodbijanje notarskega zapisa opr. št. SV 493/2013.

2V obrazložitvi Organ za BPP pojasnjuje, da mu je bil dne 21. 12. 2020 odstopljen dopis tožeče stranke z dne 18. 12. 2020, ki ga je smiselno štel za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izpodbijanje notarskega zapisa, s katerim je mati tožeče stranke stanovanje zapustila B. B. Ker je bila prošnja nepopolna, je Organ za BPP tožečo stranko dne 22. 12. 2020 in nato ponovno dne 11. 2. 2021 na elektronski naslov, ki ga je navedla v dopisu (...@yahoo.com.au), pozval, naj v roku 8 dni odpravi ugotovljene pomanjkljivosti vloge (naj predloži kopijo notarskega zapisa, navede podrobnejše razloge, zakaj ga želi izpodbijati ter naj posreduje podatke in dokazila o svojem finančnem stanju). Iz potrdila o dostavi elektronske pošte z dne 11. 2. 2021 izhaja, da je bila pošta tožeči stranki tega dne uspešno dostavljena. Ker ta vloge v postavljenem roku, ki se je iztekel dne 19. 2. 2021, ni dopolnila z zahtevanimi podatki, je Organ za BPP njeno prošnjo v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) zavrgel.

3Upravno sodišče RS je dne 8. 6. 2022 prejelo spremni dopis Organa z BPP, s katerim mu je ta odstopil v pristojno reševanje vlogo tožeče stranke, zapisano na sklepu opr. št. Bpp 656/2020-5 z dne 11. 3. 2021. V omenjeni vlogi tožeča stranka med drugim navaja, da meni, da ji pripada nujni delež premoženja po smrti svoje mame, da je brezdomka in brezposelna in zato upravičena do brezplačne pravne pomoči. Upoštevaje vsebino strankine vloge, iz katere smiselno izhaja, da nasprotuje odločitvi o zavrženju njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je sodišče vlogo obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu.

4Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise. Ker na poziv sodišča ni poslala veljavnega dokazila o vročitvi izpodbijanega sklepa opr. št. Bpp 656/2020-5 z dne 11. 3. 2021 (vročilnica, ki se nahaja v upravnem spisu, ne vsebuje datuma prejema in podpisa tožeče stranke; tožena stranka pa je sodišču naknadno sporočila, da datuma vročitve ni uspela izvedeti niti na podlagi poslane poizvednice), je sodišče tožbo v korist tožeče stranke štelo za vloženo pravočasno.

5Tožba je utemeljena.

6Predmet sodne presoje je zakonitost odločitve o zavrženju prošnje tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker stranka nepopolne prošnje po pozivu organa v postavljenem roku ni dopolnila.

7Podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za brezplačno pravno pomoč, določata drugi in tretji odstavek 32. člen ZBPP. Če teh podatkov prošnja ne vsebuje, je z njo dolžan Organ za BPP ravnati po pravilih ZUP o nepopolnih vlogah, ki se uporabljajo tudi v postopku odločanja o upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 34. člena ZBPP¹).

8Po prvem odstavku 67. člena ZUP organ vloge zgolj zato, ker je nepopolna, ne sme zavreči, pač pa mora v roku petih delovnih dni od stranke zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in vložniku določiti rok, v katerem jo mora popraviti. Poziv se stranki pošlje ali izroči v pisni obliki (v obliki dopisa). Po drugem odstavku 67. člena člena ZUP se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo s sklepom zavrže s sklepom (drugi odstavek 67. člena ZUP).

9Po presoji sodišča je zato Organ za BPP ravnal pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke, ki ni vsebovala vseh sestavin, določenih v 32. členu ZBPP, štel za nepopolno in jo po določbah ZUP pozval k njeni dopolnitvi. Pri tem pa po ugotovitvi sodišča ni upošteval pravil, ki jih je ZUP v času, ko je stranko pozival k dopolnitvi, določal za vročanje dokumentov, od katerih začne teči rok. Te dokumente je bilo treba po prvem odstavku 87. člena ZUP vročiti osebno tistemu, kateremu so dokumenti namenjeni, pri čemer se je za osebno vročitev po izrecni zakonski določbi štela tudi vročitev skladno s takrat veljavno določbo 86. člena ZUP, to je vročitev po elektronski poti, ki se je opravila preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost. Po elektronski poti pa je organ lahko vročal pisanja le v primerih, določenih v drugem odstavku 83. člena ZUP, to je v primeru, če je stranka vlogo za začetek postopka poslala v elektronski obliki, če je med postopkom sporočila organu, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal in v drugih primerih, ko je lahko organ sam zanesljivo ugotovil, da ima stranka varni elektronski predal.

10V obravnavani zadevi iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za vročanje poziva tožeči stranki za dopolnitev vloge po elektronski poti. Stranka namreč prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni poslala v elektronski obliki pač pa po pošti v fizični obliki, organu pa tudi ni sporočila, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal, organ pa iz okoliščin tudi ni mogel zanesljivo ugotoviti, da ima tožeča stranka varni elektronski predal, ki je pogoj za elektronsko vročanje pisanj. V prošnji je stranka poleg svojega naslova v Avstraliji sicer navedla še naslov svoje elektronske pošte, na podlagi česar pa organ ni mogel sklepati, da želi stranka vročanje pisanj v elektronski obliki v varni elektronski predal oziroma, da stranka s takim predalom sploh razpolaga. Če stranka nima varnega elektronskega predala, se ji namreč dokumenti na predpisan način vročajo le v fizični obliki (prvi odstavek 83. člena ZUP). Elektronsko vročanje pa je pravno enakovredno klasičnemu vročanju le, če poteka po varni elektronski poti po informacijskem sistemu, za identifikacijo stranke pa je predvideno podpisovanje z varnim elektronskim podpisom (drugi, tretji, četrti in peti odstavek 86. člena ZUP).

11V obravnavani zadevi je bil tožeči stranki poziv poslan v elektronski obliki na njen elektronski naslov, naveden v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (ki niti ni varni elektronski predal), kar pomeni, da vročitev poziva ni bila skladna z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrže.

12Zaradi kršitev pravil upravnega postopka glede vročanja, ki so veljala v času pozivanja stranke k dopolnitvi prošnje, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu Organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo organ moral tožečo stranko ponovno pozvati na dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, poziv s postavljenim rokom za dopolnitev ter opozorilom na posledice neaktivnosti stranke pa bo moral stranki poslati na način, kot ga določajo veljavna pravila ZUP o osebnem vročanju.

13Sodišče je o tožbi odločilo na seji, saj dejansko stanje v zadevi, pomembno za odločitev (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), med strankama ni bilo sporno, iz izpodbijanega akta ter upravnih spisov, pa je bilo tudi očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

¹ Po drugem odstavku 34. člena ZBPP je dolžan organ za BPP, če ZBPP ne določa drugače, postopati po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.