UPRS Sodba II U 361/2019-35

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ravne na Koroškem odločila, da bo z dnem dokončnosti odločbe A. A., v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Upravna enota Ravne na Koroškem, po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 8. člena takrat veljavnega Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb) uvedla postopek ugotavljanja dejanskega stanja prebivališča A. A., ker je bila obveščena, da na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, to je X., ne prebiva. Izvedla je dokazni postopek in ugotovila, da tožnik že več let ne prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča X. in da dejansko prebiva na naslovu Y., stanovanje št. 22, kjer je imel evidentirano začasno prebivališče. Upravna enota Ravne na Koroškem je v ponovnem postopku predmetno zadevo odstopila v pristojno reševanje Upravni enoti Ljubljana, ki je z odločbo št. 210-2763/2017-6 z dne 13. 6. 2017 odločila, da se z dnem dokončnosti odločbe imenovanemu v register stalnega prebivalstva vpiše novo stalno prebivališče na naslovu Y., stanovanje 22.

3Zoper navedeno odločbo se je tožnik pritožil in je Ministrstvo za notranje zadeve kot drugostopenjski organ zadevo vrnilo v ponovni postopek. V ponovnem postopku je prvostopenjski organ pridobil podatek o prijavljenih osebah na navedenem naslovu in jih v postopku zaslišal. Upravni organ je ugotovil, da izvedeni dokazi nedvomno kažejo na to, da tožnik dejansko ne prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča, to je X., niti ne prebiva na naslovu Y., stanovanje 22, kjer je imel prijavljeno začasno prebivališče do 1. 8. 2017, kar je razvidno iz registra stalnega prebivalstva. Prvostopenjski organ je tako odločil na podlagi četrtega odstavka 21. člena Zakona o prijavi stalnega prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1).

4Zoper prvostopenjsko odločbo se je pritožil tožnik, vendar je Ministrstvo za notranje zadeve RS kot drugostopenjski organ pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je iz tožnikovih navedb razvidno, da ima pogodbo za začasno bivanje v okolici Ljubljane, pa ta podatek ne zadostuje za določitev zakonskega prebivališča, saj na podlagi tako široke opredelitve območja občine ni mogoče opredeliti. Organ prve stopnje kljub številnim zaslišanjem ni mogel pridobiti informacije o občini prebivanja tožnika, med tem ko je iz pritožbenih navedb moč razbrati, da se pritožnik izogiba zakonski dolžnosti prijave stalnega prebivališča opredeljenih v 5. členu ZPPreb-1, zato pritožnika opozarja, da je posameznik dolžan prijaviti stalno prebivališče v roku 8 dni od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva.

5Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, kjer navaja, da naj sodišče v celoti razveljavi izpodbijano odločbo in da ostane stalni naslov X., kjer je lastnik stanovanjske hiše do celote v izmeri 346 m2, ki vsebuje klet, pritličje in mansardo z vrtom v izmer 1200 m2. Hiša je v adaptaciji, zato ima začasno prebivanje na naslovu Z. Pogodbo za najem stanovanja je podpisal za dobo 11 mesecev in ne za stalno, saj so mu na Upravni enoti Ljubljana povedali, da se pogodba za najem vpiše le za 11 mesecev, vendar mu niso povedali vzroka. Zahteva, da sodišče upravni akt odpravi, sicer bo ostal brez pokojnine in tudi brez zdravstvenega zavarovanja, ker SPIZ ne nakazuje pokojnine na začasni naslov. Pokojnino prejme vsak mesec na naslovu X.

6Tožena stranka v dogovoru na tožbo v celoti zavrača navedbe tožeče stranke in vztraja pri navedbah iz izpodbijane odločbe. Tožena stranka poudarja, da zgolj lastništvo nepremičnine in pošiljanje pokojnine na naslov stalnega prebivališča X., v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ne zadostuje, da posameznik ohrani stalno prebivališče na navedenem naslovu, saj se v postopku po uradni dolžnosti ugotavlja, ali posameznik na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča, tudi dejansko stalno prebiva. Glede navedb, da ima tožnik začasno prebivanje na naslovu Z., da ima najemno pogodbo sklenjeno za 11 mesecev, pa tožena stranka pojasnjuje, da je prijava stalnega prebivališča pogojena z dejanskim stalnim prebivanjem na naslovu, na pa z veljavnostjo najemne pogodbe, ki je lahko sklenjena za določen oz. nedoločen čas (četrti odstavek 7. člena ZPPreb-1).

7Tožba je neutemeljena.

8Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi ( prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

9Postopek ugotavljanja stalnega prebivališča vodi upravna enota, na območju katere ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče (drugi odstavek 4. člena ZPPreb-1). Upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, če dvomi, da posameznik stalno prebiva na prijavljenem naslovu (prvi in tretji odstavek 18. člena ZPPreb-1). ZPPreb-1 daje državi pooblastilo, da vzpostavi in vodi register stalnega prebivalstva, namen tega pa je izrecno določen, to je, da se s tem vzpostavi pregled nad stanjem in gibanjem prebivalstva. Na tem temelji tudi pooblastilo upravnim enotam, da izbrišejo posameznika iz registra stalnega prebivalstva in vpišejo novo stalno prebivališče, če se to ugotovi v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika.

10Upravna enota Ravne na Koroškem je na podlagi takrat veljavnega 8. člena ZPPreb ¹ po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča A. A., saj je bila obveščena, da na naslovu, kjer ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče, to je X., ne prebiva. Upravna enota Ravne na Koroškem je izdala odločbo št. 210-142/2014-0405-39 dne 4. 11. 2015, s katero je ugotovila, da tožnik ne prebiva na navedenem naslovu, kjer ima stalno prebivališče, in da se z dnem dokončnosti tožnika izbriše iz registra stalnega prebivalstva. Po pritožbi tožnika je organ druge stopnje navedeno odločbo odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku je Upravna enota Ljubljana izdala odločbo št. 210-2763/2017-6 z dne 13. 6. 2017 in odločila, da se v registru stalnega prebivalstva vpiše novo stalno prebivališče na naslovu Y. Organ druge stopnje je ponovno po pritožbi tožnika odpravil prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnil Upravni enoti Ljubljana v ponovni postopek. V ponovnem postopku je Upravna enota Ljubljana zadevo odstopila Upravni enoti Ravne na Koroškem kot organu prve stopnje, ki je izdal izpodbijano odločbo z dne 16. 1. 2019, s katero je bilo odločeno, da z dnem dokončnosti odločbe tožniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča na naslovu X. Organ prve stopnje v ponovnem postopku ni uspel ugotoviti stalnega prebivališča tožnika, niti mu ni mogel določiti zakonskega prebivališča, kot to določa 19. člen v povezavi s tretjim odstavkom 21. člena ZPPreb-1. Pritožba tožnika je bila zavrnjena.

11Na podlagi 3. točke prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1 pomeni stalno prebivališče naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi obstajajo tesne in trajne povezave. Temeljni pogoj stalnega prebivališča je torej dejstvo, da posameznik tam dejansko prebiva, da med posameznikom in naslovom, kjer dejansko živi, obstajajo tesne in trajne povezave.

12Tožnik zaslišan kot stranka v upravnem sporu je izpovedal, da ima začasno prebivališče v Ljubljani, na naslovu Z., saj je že 7 let svetovalec enemu podjetju, ker je po izobrazbi gradbinec, zato živi začasno v Ljubljani, in sicer je 2/3 tedna v Ljubljani, 1/3 pa v X. V tem trenutku je hiša v X. v adaptaciji, prizidek, katerega je naredil, je sposoben za bivanje in v njem živi s taščo, starejši sin B. B. stanuje tudi na navedenem naslovu, mlajši sin pa v Avstriji v Celovcu. Ker tožnik živi večji del v Ljubljani, vso pošto prejema na naslovu X., prav tako pokojnino in na tem naslovu tudi prejema drugo pošto. V tem kraju je tudi pokopana njegova žena, s katero je živel na spornem naslovu stalnega prebivališča.

13Iz upravnega spisa izhaja, da je v upravnem postopku bil zaslišan sin tožnika B. B. in je povedal, da na naslovu X. tožnik prihaja občasno in da ima na tem naslovu nekaj stvari ter ni vedel povedati o prebivališču tožnika, ker se ne razumeta dobro. Tožnikova sestra C. C. je povedala, da na naslovu stalnega bivališča tožnik ne živi več, da živi nekje v Ljubljani, ni pa ji poznano kje. Povedala je tudi, da se dobi s tožnikom kje v Ljubljani zunaj in da noče povedati kje živi. Pošto, ki prihaja na X. ponavadi prevzame ona ali pa jo pride tožnik sam iskat. Po njenih navedbah prihaja tožnik na X. enkrat do dvakrat na mesec tako, da pride po pokojnino in da ima urejeno poštno ležeče prejemanje pošte na naslovu stalnega prebivališča. Upravni organ je opravil poizvedbe na Pošti Slovenije d.o.o., Poslovalnica Ravne na Koroškem in iz prejetega odgovora z dne 29. 8. 2018 in 24. 10. 2018 je razvidno, da ima tožnik na Pošti Slovenije d.o.o. sklenjen dogovor, v skladu s katerim na ime tožnika naslovljene pošiljke hranijo kot poštno ležeče 30 dni na pošti X. Prav tako je iz zaslišanja priče D. D. razvidno, da tožnik ne prebiva na naslovu stalnega prebivališča že najmanj 10 let ter da hiša na tem naslovu ni primerna za bivanje, saj nima oken, je v celoti razbita in zanemarjena in da v njej ne prebiva nihče, tudi okolica je zanemarjena. Tudi iz poročila izvršitelja v upravnem spisu, z dne 7. 1. 2015 ob rubežu premičnin na naslovu stalnega prebivališča tožnika, izhaja, da se na navedem naslovu nahaja stanovanjski dvojček, ki je izpraznjen in zapuščen. Na naslovu ne živi nihče. S temi ugotovitvami je izvršitelj tudi seznanil upravni organ, ki je začel postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča.

14Sodišče je seznanilo tožnika z izpovedjo njegovega sina B. B. in izjavo njegove sestre pred upravnim organom, kjer je slednja izjavila, da tožnik ne živi na ..., temveč nekje v Ljubljani, nakar je tožnik izpovedal, da lahko govorijo kar hočejo in da on živi na navedenem stalnem naslovu. Iz izpovedi tožnika na glavni obravnavi tudi izhaja, da tožnik stanuje na naslovu začasnega bivališča v Ljubljani na naslovu Z., vendar se seli nazaj v X.

15Iz izvedenega dokaznega postopka je mogoče ugotoviti, da tožnik na spornem naslovu stalnega prebivališča dejansko ne prebiva. Bivanje na naslovu X. pa tudi ne predstavlja središče njegovih življenjskih interesov, saj tožnik kot je izpovedal opravlja svetovanje za podjetje in je 2/3 časa preživi v Ljubljani, kar je tudi razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu in izvedenega upravnega postopka. Tožnik ima na naslovu stalnega prebivališča urejeno le prejemanje pošte.

16Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da zgolj lastništvo nepremičnine in pošiljanje pokojnine na naslov stalnega prebivališča X. v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča ne zadostuje, da posameznik ohrani stalno prebivališče na navedenem naslovu. Za ohranitev stalnega prebivališča je potrebno, da posameznik tudi na tem naslovu dejansko prebiva, kar pa tožnik ni izkazal. Nadalje sodišče pojasnjuje, da navedbe, da se na naslovu nahajajo osebne stvari tožnika zgolj nakazuje na povezavo z naslovom, vendar pa to ni razlog, da bi zaradi tega na tem naslovu bilo možno obdržati prijavljeno stalno prebivališče. Tudi zatrjevano dejstvo, da na naslovu živi sin tožnika in tašča, samo po sebi ne zadostuje. Tožnik v postopku ni uspel dokazati, da dejansko prebiva na naslovu X. in slednje predstavlja središče njegovih življenjskih interesov.

17Upravni organ v ugotovitvenem postopku tudi ni uspel ugotoviti dejanskega stalnega prebivališča tožnika. Ugotovil je, da tožnik ne prebiva na naslovu Y., kar je razvidno iz izjave zaslišanega lastnika na tem naslovu, ter sedanjega najemnika navedenega stanovanja. Tožnik je šele v tožbi v upravnem sporu zatrjeval, da ima začasno prebivališče v Z. Tožnik mora dejstva in dokaze, s katerimi nasprotuje izpodbijani odločbi, uveljavljati že v upravnem postopku in ne šele v tožbi. Stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Če v tožbi navajajo nova dejstva in nove dokaze, pa morajo obrazložiti, zakaj jih niso navedle že v postopku izdaje upravnega akta (prva poved 52. člena ZUS-1).

18Če upravna enota v postopku iz 18. člena ZZPreb-1 ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva, in mu po določbah 19. člena ZZPreb-1 tudi ne more določiti zakonskega prebivališča, posamezniku v registru stalnega prebivalstva preneha prijava stalnega prebivališča. Prijava stalnega prebivališča posamezniku preneha na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku (peti odstavek 21. člena ZZPreb-1).

19Navedbe, s katerimi tožnik laično in nekonkretizirano (posplošeno) izraža nestrinjanje s stališči tožene stranke (da je ta zgolj z argumenti moči, pavšalno in demagoško odločila brez upoštevanja EKČP) pa same po sebi tožbe ne morejo utemeljiti. Pavšalno naštevane zatrjevane kršitve ne pojasni, kako naj bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega upravnega akta. Glede kršitev pravil upravnega postopka je namreč treba izrecno obrazložiti, v čem je kršitev, kako je posamezna kršitev vplivala na končno odločitev in privedla do napačne odločitve, oz. do končne odločitve, pri kateri se poraja dvom v njeno pravilnost. Tudi navajanja tožnika v tožbi, da mu je ukinjena pravica do pokojnine in osnovnega zdravstvenega zavarovanja so pavšalna. Izpodbijana odločba ne posega v navedene tožnikove pravice. Prav tako je tožnik na glavni obravnavi sodišče seznanil z dejstvom, da si je uredil novi potni list z dne 31. 5. 2022, na naslovu X.

20Sodišče meni, da izpodbijana odločba tožene stranke o izbrisu tožnika iz registra stalnega prebivalstva ne pomeni posega v ustavno pravico tožnika do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS. Izpodbijana odločitev pomeni le izvajanje temeljnega namena ZPPreb-1, ki je v zagotovitvi pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva in se zato s takšno zakonsko ureditvijo zasleduje ustavno dopusten in stvarno upravičen cilj. Dejstvo pa je tudi, da se tožniku kot državljanu Republike Slovenije pravica do stalnega prebivanja z izpodbijano odločbo ni odvzela, saj lahko stalno prebivališče, ko bo izpolnil z ZPPreb-1 določene pogoje (subjektivni pogoj, to je namen bivanja v točno določenem kraju in objektivni pogoj, to je, da tam tudi dejansko prebiva), kadarkoli spet prijavi. To možnost pa je nenazadnje imel tudi v tem postopku v skladu z določbami ZZPreb-1(in prej z ZZPreb). Enako se je do tega vprašanja opredelilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. X Ips 215/2007 z dne 16.9.2010. ²

21Iz izvedenega dokaznega postopka na glavni obravnavi, zaslišanja tožnika in iz podatkov v upravnih spisih je po presoji sodišča izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Upravni organ je postopek ugotavljanja stalnega prebivališča tožeče stranke pravilno izvedel in je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral upravni organ druge stopnje. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

22Sodišče tudi ni našlo uradno upoštevanih kršitev pravil postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

¹ Veljavnost do 12. 8. 2016. Postopki iz sedmega odstavka 7. in 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/01, 39/06 in 111/07;), ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po določbah tega zakona, razen postopkov, končanih na prvi stopnji, ki se končajo po določbah Zakona o prijavi prebivališča (prvi odstavek 52. člena ZPPer-1).
² Upravno sodišče RS, sodba št. III U 97/2015 z dne 8. 12. 2015.