VSL Sklep II Ip 1074/2022

I. Pritožbi zoper sklep z dne 11. 5. 2022 na r. št. 99 se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 11. 5. 2022 na r. št. 100 se ugodi in se sklep spremeni tako, da se predlog tretjega A. A. z dne 14. 7. 2021 za odlog izvršbe zavrne.

Tretji mora upniku povrniti 297,60 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo do plačila.

O pritožbi zoper sklep z dne 11. 5. 2022 na r. št. 99 spisa

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnin, ID znak: del stavbe 1 in del stavbe 2 odloži do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 426/2022.

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje, tudi če bi šteli, da je bila najemna pogodba veljavno sklenjena, načrtno spregledalo, da je bila najemna pogodba odpovedana. Stečajna upraviteljica je tretjemu namreč poslala odpoved najemne pogodbe na podlagi 248. člena ZFPPIPP. Upnikov odgovor je bil vročen tretjim. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelilo do vprašanja odpovedi najemne pogodbe in odpovedi nikjer sploh ne omenja. Upnik vseeno zavrača trditve tretjih, da je bila odpoved podana zgolj pogojno, v izogib kakršnim koli dvomom pa upnik ponovno izjavlja, da odpoveduje najemno pogodbe. Obrazložitev sodišča o izčrpanosti presoje izkazanosti obligacijske pravice že z odločitvijo o ugovoru je napačna. Upnik ni imel pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, da bi v taki pritožbi izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je tretji verjetno izkazal pravico, ki preprečuje izvršbo. Odlog izvršbe ima za upnika lahko hude posledice, zato mu mora biti dana možnost, da že v okviru izvršilnega postopka izpodbija takšno ugotovitev sodišča. V zadevi gre za očitno zlorabo pravic. Sodišče prve stopnje je tudi povsem nekritično sledilo navedbam tretjih o nastanku nenadomestljive škode. Neverjetno je tudi, da si tretja bivališča ne bi mogla zagotoviti drugje, pri čemer sta imela 5 let časa za ureditev bivanjskih razmer. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. XI Pg 2153/2016, z dne 28. 2. 2020 dovolilo predlagano izvršbo zaradi uveljavitve upnikove nedenarne terjatve - izpraznitve in izročitve nepremičnin z zemljiškoknjižnimi ID znaki: del stavbe 1, del stavbe 2, parcela 3, parcela 4 ter parcela 5, ki v naravi predstavljajo stanovanji v večstanovanjski stavbi in parkirna mesta ob tej stavbi. Tretji so v zadevi vložili ugovora tretjih in predloga za odlog izvršbe.

6Odlog izvršbe na predlog tretjega je urejen v 73. členu ZIZ. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže na takšen način, sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

7Skladno z izvršilnim naslovom je dolžnik dolžan izprazniti v izvršilnem naslovu navedene nepremičnine in jih prazne oseb ter stvari izročiti upniku. Dolžnost izpraznitve se torej nanaša na dolžnika oziroma tudi na vse tiste osebe, ki zasedajo nepremičnine z njegovim dovoljenjem, a brez veljavnega pravnega naslova. Oseba, ki ima veljavno pravno podlago za prebivanje v nepremičnini (na primer obstoječe in veljavno najemno razmerje¹), pa se izvršbi lahko upre oziroma zanjo izpraznitvena dolžnost ne velja. Procesni položaj tretjega ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, ker zatrjuje samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo (tako npr. sklep VSL II Ip 2905/2016).

8Predlogu tretjih za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje ugodilo z obrazložitvijo, da je že v sklepu z dne 17. 2. 2022, s katerim je odločilo o ugovoru tretjih, ugotovilo, da tretja zatrjujeta obstoj obligacijske pravice na nepremičninah, ki preprečuje izvršbo, in zaključilo, da sta navedeno pravico s stopnjo verjetnosti izkazala s predložitvijo najemne pogodbe z dne 15. 5. 2014 o najemu nepremičnine. Iz sodne prakse naj bi izhajalo, da je presoja verjetno izkazanega obstoja pravice tretjega v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljen in tretji sploh ne bi imel podlage za začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Sodišče je zato zaradi presoje utemeljenosti predloga za odlog izvršbe presojalo le še obstoj pogoja, da bi tretja s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

9Odločitev sodišča prve stopnje in razlogi zanjo niso pravilni. Drži sicer, da ZIZ v prvem odstavku 64. člena predvideva vložitev ugovora tretjega s strani osebe, ki verjetno izkaže svojo pravico na predmetu izvršbe. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZIZ vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona. Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana se šteje, da je ugovor neutemeljen (peti odstavek 64. člena ZIZ). Skladno z drugim odstavkom 65. člena ZIZ sodišče ugovor, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, zavrne. Vložnik ugovora pa lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz prejšnjega odstavka ali iz petega odstavka 64. člena tega zakona začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ). Od spremembe ZIZ-L dalje lahko tožbo na nedopustnost izvršbe vloži tudi tretji, ki ni uspel izkazati verjetnosti obstoja pravice na predmetu izvršbe, za vročitev ugovora tretjega v odgovor upniku pa je potrebna le njegova pravočasnost, popolnost in dovoljenost in ne že tudi verjeten izkaz pravice. Zato ni mogoče že na podlagi narave odločitve o ugovoru tretjega v izreku šteti, da je njegova pravica na predmetu izvršbe tudi verjetno izkazana.

10Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je upnik v odgovoru na ugovor in predlog za odlog tretjih uveljavljal, da je njegova stečajna upraviteljica na podlagi 248. člena ZFPPIPP (po katerem z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka, z enomesečnim odpovednim rokom, ne glede na splošna pravila, določena z zakonom ali pogodbo, o pravici odpovedati najemno ali zakupno pogodbo, ki bi se uporabljala, če nad stečajnim dolžnikom kot najemnikom ali najemodajalcem ne bi bil začet stečajni postopek), tretjemu najemno pogodbo odpovedala, v zvezi z navedenim pa je tudi predlagal dokaze. Sodišče prve stopnje upnikovih navedb in dokazov v izpodbijanem sklepu sploh ni presojalo niti se do njih ni nikjer opredelilo (prav tako navedenega ni storilo v sklepu o ugovoru tretjih), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar je sklep treba razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje verjetnost izkazanosti pravice tretjih presodi glede na navedbe in dokaze obeh strank postopka. Višje sodišče omenjenega ne more opraviti kot prvo, saj samo ne more kot prvo ugotavljati dejanskega stanja v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in njeno morebitno pogojnostjo. S tem bi namreč poseglo v pravico strank do pravnega sredstva. Ker je pritožba utemeljena že iz pojasnjenih razlogov, pa se višje sodišče do preostalih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.

11Višje sodišče še dodaja, da sta tretja predlagala, sodišče prve stopnje pa je dovolilo, odlog izvršbe do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin, na podlagi drugega odstavka 73. člena ZIZ, zato tudi višje sodišče predloga tretjih za odlog izvršbe ni presojalo na drugi podlagi ali v okviru krajšega časovnega zahtevka.

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

O pritožbi zoper sklep z dne 11. 5. 2022 na r. št. 100 spisa

13Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnin, z ID znakom del stavbe 1, del stavbe 2, parcela 3, parcela 4 in parcela 5, odloži do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II P 448/2022.

14Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje načrtno spregledalo, da je bil domnevni prekarij z odgovorom na ugovor preklican s takojšnjim učinkom, kljub temu pa sodišče prve stopnje preklica prekarija sploh ne omenja. Tretji tako nima nobene obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Prereka, da je bila presoja izkazanosti pravice izčrpana že s sklepom o ugovoru tretjega ter tudi to, da bi tretji izkazal nastanek nenadomestljive škode. Priglaša pritožbene stroške.

15Pritožba je utemeljena.

16Iz razlogov sodišča prve stopnje v bistvenem izhaja, da je že v sklepu z dne 17. 2. 2022, s katerim je odločilo o ugovoru tretjega, sodišče ugotovilo, da tretji zatrjuje verjetno pravico do posesti iz naslova prekarija, na zakonit način pridobljeno od lastnika nepremičnin (upnika), na podlagi dogovora z njegovim zastopnikom. Tudi v obravnavanem sklepu je sodišče prve stopnje menilo, da je presoja verjetno izkazanega obstoja pravice tretjega v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega. Zakaj temu ni tako, se je višje sodišče opredelilo že v razlogih glede prve obravnavane pritožbe in sklepa ter se na te razloge v izogib ponavljanju tudi sklicuje (glej točko 9. obrazložitve).

17Odločitev sodišča prve stopnje glede tega, da je tretji z zatrjevanjem in izkazovanjem prekarija zadostil pogoju verjetno izkazane pravice, ki preprečuje izvršbo, je materialnopravno zmotna. Pri prekariju gre za podvrsto posodbene pogodbe, katere značilnost je neodplačnost in, kar je bistveno, zaupnost razmerja.² Zaupnost takega razmerja ni enostranska, temveč zadeva obe stranki. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. V obravnavani zadevi je bistveno, da je upnik z vložitvijo predloga za izvršbo na izpraznitev nepremičnin prekarij preklical (primerjaj sodbo in sklep VSRS II Ips 2/2014, sodbo in sklep VSL II Cp 3206/2011), in sicer tudi v razmerju do tretjega. Zahteval je namreč izpraznitev in izpraznitev nepremičnin, z odstranitvijo oseb in stvari, pri čemer tretjega iz predloga za izvršbo ni izvzel in sklep o izvršbi vpliva prav na osebo (tretjega), ki sporni prostor zaseda. Prav tako je upnik v odgovoru na ugovor oziroma predlog za odlog tretjega iz previdnosti izjavil, da prekarij preklicuje in je najkasneje tedaj pravica tretjega prenehala.³

18Po povedanem že pravica, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, zato je presoja izkaza nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode odpadla. Višje sodišče še dodaja, da je tretji predlagal, sodišče prve stopnje pa dovoilo odlog izvršbe do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin, na podlagi drugega odstavka 73. člena ZIZ, zato tudi višje sodišče predloga tretjega za odlog izvršbe ni presojalo na drugi podlagi ali v okviru krajšega časovnega zahtevka.

19Utemeljeni pritožbi je višje sodišče po pojasnjenem ugodilo in sklep spremenilo tako, da se predlog tretjega za odlog izvršbe zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20Upnik je s pritožbo uspel, zato mu mora tretji povrniti stroške pritožbenega postopka (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), in sicer 400 točk za pritožbo po 7. točki tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife, 2% pavšal za izdatke in 22% DDV.

¹ Prim. A. Galič., Pravice kot podlaga za ugovor tretjega v izvršilnem postopku, Izbrane teme civilnega prava: zbornik Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni Fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2006, str. 184.
² Primerjaj S. Ilovar Gradišar, Obligacijski zakonik (posebni del) s komentarjem, 3. knjiga, str. 579 in 582.
³ Prim. sklep VSL III Ip 1158/2018.