VSL Sklep I Cp 1864/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.1864.2022Področje: sodne takse
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Povprečni mesečni dohodek tožnice presega dvakratnik minimalnega dohodka za več kot znaša sodna taksa, zato ni nobenega razloga, da bi se ji omogočilo plačilo sodne takse v dveh obrokih.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za obročno plačilo sodne takse.
2Tožnica se zoper sklep pritožuje, ga izpodbija v celoti, kot razlog pa navaja, da ji sodišče ni ugodilo plačilu sodne takse v dveh obrokih.
3Pritožba ni utemeljena.
4Sodišče prve stopnje je tožnici naložilo, da zaradi umika tožbe plača 1/3 siceršnje sodne takse, ki bi znašala 621 EUR, kar pomeni 207 EUR. Pri odločanju o predlogu za obročno plačilo sodne takse je pravilno uporabilo določbe prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah1 (v nadaljevanju: ZST-1), prvega odstavka 8. člena in prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih2 (v nadaljevanju: ZSVarPre) ter 1. točke prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3 (v nadaljevanju: ZUPJS). Ugotovilo je, da v zadnjih 6 mesecih znaša tožničin povprečni mesečni dohodek 1.530,66 EUR. Po določbi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP)4 se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Po 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih5 (v nadaljevanju: ZSVarPre) osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 402,18 EUR, dvakratnik tega zneska pa 804,36 EUR.
5Povprečni mesečni dohodek tožnice presega dvakratnik minimalnega dohodka za več kot znaša sodna taksa, zato ni nobenega razloga, da bi se ji omogočilo plačilo sodne takse v dveh obrokih. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključku sodišče prve stopnje, da bo tožnici kljub enkratnemu plačilu sodne takse še vedno ostal znesek, ki bo znatno presegal 804,36 EUR in da z enkratnim plačilom sodne takse 207 EUR ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Le v primeru, če so dohodki taksnega zavezanca previsoki za oprostitve sodne takse, hkrati pa bi zavezancu ob enkratnem plačilu sodne takse ostal za preživljanje znesek, ki bi bil nižji od višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, bi bili izpolnjeni pogoji, da se taksnemu zavezancu omogoči plačilo sodne takse v več obrokih.
6Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo obstoja kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Uradni list RS, št. 37/2008, s spremembami.
2 Uradni list RS, št. 61/2010, s spremembami.
3 Uradni list RS, št. 62/2010, s spremembami.
4 Po šestem odstavku 11. člena ZST-1 pa se šteje, da izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse kdor izpolnjuje pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči.
5 Uradni list RS, št. 61/2010, s spremembami.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 16. 1. 2023Nazaj na vrh ↑