7. člen ZUPJS

Denarni znesek na tožničinem transakcijskem računu, ki predstavlja izplačilo za nazaj priznane denarne socialne pomoči se po ustavnoskladni razlagi ne more upoštevati niti kot premoženje niti kot dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika. Razlaga po kateri se naknadno prejeto izplačilo denarne socialne pomoč v enkratnem znesku za nazaj upošteva med lastne dohodke ali premoženje pri presoji upravičenosti do iste socialnovarstvene pravice, bi pomenila, da v prihodnje posameznik do nje ne bi bili več upravičeni ali bi bil upravičen le v manjšem obsegu.

Povprečni mesečni dohodek tožnice presega dvakratnik minimalnega dohodka za več kot znaša sodna taksa, zato ni nobenega razloga, da bi se ji omogočilo plačilo sodne takse v dveh obrokih.

Glede na odločitev upravnih organov in sodišča v konkretni zadevi ter predvsem na stališče v Ustavni odločbi z dne 6. 5. 2021 je ugotoviti, da sporni znesek sredstev na transakcijskem računu v višini 1.725,09 EUR na dan 28. 12. 20119 ni mogoče upoštevati niti kot premoženje oziroma prihranke, niti kot občasni periodični dohodek po prvem odstavku 23. člena ZSVarPre v znesku 743,67 EUR. Sporni znesek 2.621,00 EUR11 predstavlja za nazaj izplačan varstveni dodatek. Upoštevajoč ugotovitev Ustavnega sodišča RS, se v dohodek upošteva samo pravica, ki je v vrstnem redu pred uveljavljano pravico. Stališče, po katerem se prejem varstvenega dodatka upošteva med lastne dohodke privede do tega, da posamezniki, za katere je bila v preteklosti ugotovljena dohodkovna ogroženost in so na tej podlagi prejemali varstveni dodatek, do varstvenega dodatka v bodoče ne bodo več upravičeni ali pa bodo do njega upravičeni v manjšem obsegu. Zakonska ureditev s takšno vsebino oziroma razlaga sodišča v konkretnem primeru očitno ne stremi k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče. Posledično to pomeni, da bi bila lahko v nasprotju z us

Obveznosti centra za socialno delo, da opozori vlagatelja na posledice neupoštevanja vrstnega reda uveljavljanja pravic, glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZUPJS, ni možno realizirati z vnaprejšnjim opozorilom na obrazcu vloge, temveč šele potem, ko vlagatelj vloži neustrezno vlogo. To namreč izhaja že iz gramatikalne razlage prvega odstavka 8. člena ZUPJS. Ta določa, da če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja. 7. člen ZUP določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, jo na to opozori. Uradna oseba centra za socialno delo je pri obravnavanju tožničine vloge za dodelitev državne štipendije ugotovila, da bi tožnica imela pravico do denarne socialne pomoči, zato bi tožnico na to morala opozoriti.