VSL Sklep II Cp 1275/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1275.2022Področje: dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
1Okrajno sodišče v Črnomlju je ugotovilo, da v zapuščino po zapustniku C. C. spada 1/40 premoženjskih pravic pri nepremičninah Agrarne skupnosti A., št. 1112/7, 405/1, 616, k. o. ... (I. točka izreka). Za dediča in prevzemnika premoženjskih pravic agrarne skupnosti po zapustniku C. C. je na podlagi zakona in podanih dednih izjav razglasilo A. A., ki podeduje celotno zapuščino (II. točka izreka).
2Zoper takšno odločitev se pritožuje B. B. Zaradi bolezni se ni mogel udeležiti zapuščinske obravnave, iz preventivnih razlogov pa tudi ni pošiljal izjave o sprejemu dediščine. Pritožbi je priložil izjavo o sprejemu dediščine po C. C. V izjavi je navedel, da je glede na ustni dogovor edini dedič.
3Pritožba je bila vročena A. A., ta pa se nanjo ni odzval.
4Pritožba je utemeljena.
5V skladu z določbo 220. člena Zakona o dedovanju (ZD) pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnik ima zato možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
6Sodišče je na podlagi procesnega gradiva, s katerim je razpolagalo na zadnjem naroku, sprejelo pravilno odločitev. Ker pa je pritožnik izjavo o sprejemu dediščine podal šele v pritožbi, je ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče upoštevati, da je izjavo o sprejemu dediščine podal tudi pritožnik in ob upoštevanju določil Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), po katerem ima pravico premoženjske pravice dedovati v naravi tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini, ponovno odločiti v zadevi.
7Pritožbeno sodišče ne sme samo opraviti zapuščinske obravnave, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in v pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 2. 2023Nazaj na vrh ↑