VDSS Sklep Pdp 529/2022

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek do pravnomočnih odločitev v gospodarskih sporih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. I Pg 209/2021, I Pg 227/2021, I Pg 300/2021 in I Pg 316/2021.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje toženka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se v izreku navedeni gospodarski spori ne nanašajo na toženko, ampak družbo A., d. o. o. Družba A., d. o. o., je družbenik toženke, pri čemer je vprašanje, kdo je njen zakoniti zastopnik, nebistveno; to vprašanje je tudi že večkrat pravnomočno rešeno. Vprašanje, kdo je zakoniti zastopnik toženke, lahko sodišče reši samo v tem sporu. Z izdajo izpodbijanega sklepa je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep ima takšne pomanjkljivosti, da ga ni moč preizkusiti. Prekinitev postopka je dopustna samo iz razlogov smotrnosti in ekonomičnosti, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo. V zvezi s tem ni navedlo nobenih razlogov. Kršilo je določbo 19. člena ZDSS-1. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša stroške pritožbe.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je treba za vprašanje dopustnosti pritožbe najprej ugotoviti, kdo je zakoniti zastopnik družbe A., d. o. o., ki je edina družbenica toženke, pri čemer ni edino bistveno, kdo je kot zakoniti zastopnik vpisan v poslovni register. Z več sklepi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bilo potrjeno, da je to B. B.; sklepi se sicer nanašajo na izločitve sodnikov, vendar sodišče o njih ne bi odločalo, če B. B. ne bi bil zakoniti zastopnik družbe A., d. o. o. Zakoniti zastopnik te družbe nikoli ni bil C. C., zato so njegove vloge nedopustne. Sodišče razpolaga z vsemi listinami, ki so bistvene za ugotovitev, kdo je zakoniti zastopnik, in lahko to vprašanje reši samo, vse do morebitne pravnomočne rešitve v gospodarskih sporih. Gre za predhodno vprašanje. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6Toženka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep nima takšnih pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo razloge za svojo odločitev o prekinitvi postopka, ki je sicer nepravilna.

7Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) v 21. členu določa, da če je odločitev sodišča odvisna od prehodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopke le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne sme samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku.

8Iz prvega odstavka 13. člena ZPP izhaja, da gre za predhodno vprašanje, kadar je (meritorna) odločba odvisna od vprašanja, ali obstoja kakšna pravica ali pravno razmerje. V primeru, za katerega bi šlo v tem sporu, ko je sporno, kdo je zakoniti zastopnik stranke, ne gre za takšno (predhodno vprašanje), kot pravilno navaja pritožba, pri čemer se to vprašanje sploh ne nanaša na toženko, ampak na drugo družbo A., d. o. o., ki je sicer družbenica toženke.

9Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi toženke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.