UPRS Sklep II U 451/2019-11

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka.

1Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper, je s sklepom številka 06122-3161/2018-34 z dne 5. 4. 2019 zavrnil predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) kot inšpekcijskega zavezanca za odlog izvršbe odločbe št. 06122-3161/2018-15 z dne 7. 11. 2018, pričete s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-3161/2018-32 z dne 15. 3. 2019.

2Tožnik je zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo številka 0612-230/2018 z dne 17. 7. 2019 zavrnilo, pod 2. točko izreka pa odločilo, da stroškov postopka ni.

3Iz pravnega pouka drugostopenjske odločbe izhaja, da zoper to odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora.

4Tožnik je dne 6. 9. 2019 vložil tožbo, s katero predlaga, da se odločba tožene stranke številka 0612-230/2018 z dne 17. 7. 2019 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke zoper sklep gradbenega inšpektorja RS za okolje, Območne enote Koper, št. 06122-3161/2018-43 z dne 5. 4. 2019 razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi, da sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

5Tožena stranka je dne 12. 11. 2019 sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka

6Tožba ni dovoljena.

7V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka navedenega člena. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

8Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je upravni spor zoper drugostopenjski upravni akt dopusten samo v primeru, ko je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, namreč ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Takšna odločba zato ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu.¹

9Sodišče nadalje ugotavlja, da po ustaljeni sodni praksi² sklep o odlogu izvršbe oziroma o zavrnitvi predloga o odlogu izvršbe ni upravni akt.

10V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

11V upravnem postopku se s sklepi odloča le o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma vprašanjih, ki se kot postranska pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (226. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP).

12Po presoji sodišča sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Odločitev o tožnikovi obveznosti je namreč vsebovala odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, številka 06122-3161/2018-15 z dne 7. 11. 2018, s katero je bilo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo nepremičnine in vzpostaviti prejšnje stanje, kot je podrobneje opisano v navedeni odločbi. Ker pa tožnik naložene mu obveznosti v danem roku ni izpolnil, je upravni organ izdal sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-3161/2018-32 z dne 15. 3. 2019, po izdaji katerega je tožnik vložil predlog za odlog izvršbe.

13S tem ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo odločeno o sami tožnikovi obveznosti. Z izpodbijanim aktom se namreč odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, t. j. v odločbi z dne 7. 11. 2018, v ničemer ne spreminja.

14Po presoji sodišča odlog upravne izvršbe prav tako ne more biti niti pravica strank, saj lahko, skladno s tretjim odstavkom 293. člena ZUP, organ, ki vodi izvršbo, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, po prostem preudarku odloči, ali se izvršba odloži.³

15Upoštevajoč vse navedeno, sodišče zaključuje, da akt, ki se izpodbija s predmetno tožbo, ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj z izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo poseženo v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist.

16Sodišče še pripominja, da niso izpolnjeni niti pogoji za izpodbijanje sklepa po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj ne gre za sklepe, s katerimi bi bil postopek obnovljen, ustavljen ali končan, temveč gre le za procesni sklep, ki se nanaša na tek izvršilnega postopka.⁴

17Naslovno sodišče je zato, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo kot nedopustno zavrglo.

18Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do preostalih navedb v tožbi po vsebini ni opredelilo.

K II. točki izreka

19Kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 102/2014 z dne 3. 2. 2016.
² tako sklep Upravnega sodišča RS I U 1217/2019-12 z dne 4. 6. 2020 in sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013 ter I Up 323/2008 z dne 28. 10. 2009.
³ sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 100/2011 z dne 2. 2. 2011.
⁴ sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 451/2013 z dne 19. 12. 2013.