VSL Sklep V Kp 50250/2018

Pritožbi okrajne državne tožilke se ugodi in se izpodbijani sklep pod točko I izreka spremeni tako, da se iz kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 50250/2018 ne izločijo dokazi navedeni pod točkami I/1-2, 4-6, 10-14, 18, 21-23 in 25-43 izreka, kot tudi ne

- besedilo v zapisniku o zaslišanju priče A. A. z dne 6. 12. 2021 na red. št. 75 (točka I/3 izreka) razen celotne šeste povedi drugega odstavka;

- besedilo v sklepu preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 50250/2018 s 27. 10. 2018, red. št. 6 (točka I/7 izreka) razen besedila v tretji točki obrazložitve od datuma »20. 10. 2018« do besed »V torek« v drugi vrstici na tretji strani;

- besedilo v sklepu senata Okrožnega sodišča v Novem mestu I Ks 50250/2018 z 2. 11. 2018, red. št. 8 (točka I/8 izreka) razen besedila v sedmi točki obrazložitve od besede »prisotni« v tretji vrstici do konca te povedi.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom iz kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Novem mestu II K 50250/2018 izločilo nedovoljene dokaze, kot so določno navedeni v njegovem izreku.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje okrajna državna tožilka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 371. členom ZKP - zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi ter sklep razveljavi in zadevo pošlje v novo odločitev.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožnica navaja, da je prvostopno sodišče z napačno uporabo 83. člen ZKP iz spisa napačno kot nedovoljene izločilo dokaze iz I. točke izpodbijanega sklepa, ki jih izrecno navaja in s tem bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, kar bi vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

5Zoper obdolženega B. B. je vložena nepravnomočna obtožnica zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Ta dejanja naj bi storil v času od junija 2018 do 26. 10. 2018 na škodo svoje žene C. B. in otrok D. B., E. B. in F. B. Vsi oškodovanci so bili zaslišani in vsi uporabili privilegij, da zoper obdolženca ne bodo pričali. Prvostopno sodišče je zato že s sklepom I Kpr 50250/2018-94 s 17. 2. 2022 kot nedovoljene dokaze izločilo vse njihove predhodne izjave. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZKP izločilo tudi dokaze, za katere je ocenilo, da so bili pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza, saj gre v takem primeru za posredno nedovoljene dokaze. Prvostopno sodišče je zato izločilo dokaze, ki vsebujejo izjave navedenih privilegiranih prič ali so nastali na njihovi podlagi.

6Za presojo dovoljenosti upoštevanja izjav privilegiranih prič, ki so se v kazenskem postopku odpovedale pričanju, je odločilno, v kakšnih okoliščinah je do takšne izjave prišlo. Izjav, ki so jih take priče dale policiji v fazi zbiranja obvestil po 148. členu ZKP (uradni zaznamki o razgovoru policistov z njimi) ni dovoljeno upoštevati in jih je treba izločiti (tretji odstavek 83. člena ZKP). Da ne bi obšli privilegija se o vsebini teh izjav ne smejo zaslišati policisti ali določene uradne osebe, ki so vodile postopek zoper obdolženca. Stališče v sklepu VSK Kp 431/2005 s 7. 12. 2005, da je zahteva po izločitvi izjav privilegirane priče omejena le na policijske postopke, na katerega se pritožnica tudi sklicuje, je bilo v razvoju sodne prakse preseženo. Prav tako se ne smejo uporabiti izjave privilegiranih prič izvedencem, angažiranih v tem postopku, niti ni dovoljeno zaslišati oseb (uradne osebe inšpekcijskih organov, skrbstvenih organov, člani disciplinskih komisij in druge uradne osebe), ki so vodile nek uradni postopek (na primer upravni ali disciplinski postopek) o vsebini izjav, ki so jih v zvezi z obdolženčevim kaznivim dejanjem dale privilegirane priče. V zvezi s temi postopki je ključno, da gre za postopke oziroma uradne osebe za katere te priče sodijo, da jim določena obvestila morajo dati. Zahteva po izločitvi dokaza se nanaša torej tudi na primere, ko je kasnejša privilegirana priča dala izjavo o storilcu in kaznivem dejanju v nekem drugem postopku (upravnem, disciplinskem, …) kjer se je (1) razčiščevala ista problematika (o storilcu in dejanju) in (2) kjer je kasnejša privilegirana priča menila, da mora govoriti resnico (VSRS sodba I Ips 1008/2010 s 6. 10. 2011, enako sodba I Ips 60/2010 s 6. 5. 2010). Če so privilegirane priče drugim osebam (npr. sosedu ali prijatelju, lahko pa tudi uradni osebi, socialnemu delavcu, zdravniku ali uradniku v državnem organu) izpovedovale po svoji svobodni volji, izven postopkov, ki so se vodili zaradi razčiščevanja ravnanja obdolženca, bo sodišče lahko takšno posredno pričo zaslišalo o tem, kar jim je kasnejša privilegirana priča povedala. Odločilno je, da je šlo za spontan pogovor v katerem je privilegirana priča sicer povedala o nečem, vendar ne ker bi menila, da je dolžna izpovedati (VSRS sodba I Ips 1008/2010-35 s 6. 10. 2011). Skladno s tem kriterijem ni treba izločiti dopisa, ki ga je oškodovanka napisala prostovoljno in ga samoiniciativno poslala na prvostopno sodišče in na državno tožilstvo (VSM sklep V Kp 21399/2017 z 11. 7. 2018).

7Pritožnica utemeljeno izpodbija izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe C. B. s 26. 10. 2018 (l. št. 5-6; tč. I/43 izreka). Tako v teoriji (Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba 2003 (v nadaljevanju: Horvat), 83. člen, tč. 13) kot v ustaljeni sodni praksi (VSL sklep V Kp 20185/2015 s 13. 10. 2015, VSL sklep IV Kp 43706/2016 z 11. 5. 2017, VSL sklep V Kp 19935/2020 s 17. 2. 2022, VSM sklep V Kp 32339/2021 z 11. 5. 2022) je uveljavljeno, da se določba drugega odstavka 83. člena ZKP ne nanaša na ovadbo oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče po 148. členu ZKP in se je zato iz spisa ne izloča.

8Poleg celotnega zapisnika o sprejemu ustne ovadbe je prvostopno sodišče delno izločilo tudi vsebino opisa ogrožanja v odredbi Policijske postaje X. (v nadaljevanju: PP X.) o prepovedi približevanja št. 2300/3393041/ 1898869/2018 (4874731) s 26. 10. 2018 (red. št. 1; tč. I/42 izreka), ki pa je v celotnem izločenem delu le prepis vsebine ustne kazenske ovadbe C. B., ki se ne izloči, kar posledično velja tudi za ta del navedene odredbe PP X. Glede izločenih delov vsebine kazenske ovadbe Policijske postaje (PP) X. št. D 3393041/K1898869 (4876731) s 14. 1. 2019 (red. št. 18; tč. I/12 izreka) velja enaka ugotovitev: iz prvega odstavka je razvidno, da je šlo za samoiniciativen klic E. B. na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Y., v drugem odstavku so navedene le objektivne ugotovitve, v ostalih delih so navedene izjave C. B., kot jih je podala v navedeni ustni kazenski ovadbi, zadnja dva odstavka pa prav tako vsebujeta le objektivna dejstva, ne pa izjav oškodovancev. V poročilih v dopolnitev kazenske ovadbe PP X. št. 2300/3393041/1898869/9289439/ 2019 (3204454) s 4. 3. 2019 (red. št. 23; tč. I/14 izreka) in št. 2300/ 3393041/1898869 (3J692-16) z 9. 7. 2019 (red. št. 34; tč. I/18 izreka) so navedene le objektivne ugotovitve, ne pa izjave oškodovancev.

9Tudi pri predlogu za podaljšanje prepovedi približanja, ki so ga oškodovanci preko pooblaščenke vložili 8. 11. 2018 (red. št. 9) in njemu priloženih listin (izvid J. J., dr. med., spec. pediatrije, iz ZD X. v prilogi C2 in kopija zdravstvenega kartona v prilogi C3), ki sta tudi predmet izločanja (tč. I/35 in I/36 izreka) gre za vlogo in njene priloge, ki jih v skladu s kriterijem prostovoljnosti in samoiniciativnosti ni treba izločiti. Glede dopisa J. J. s 5.11.2018 na l. št. 19 oziroma 44 (tč. I/13 izreka) pritožbeno sodišče glede na podatke pošiljatelja in prejemnika e-pošte ugotavlja, da je sicer bil z njene strani poslan PP X. »zaradi obravnave kaznivega dejanja v družini B.« in glede na dejstvo, da je bil priložen ovadbi, očitno v povezavi z obravnavnim kaznivim dejanjem, vendar so v njem objektivni podatki o njenem preteklem obravnavanju oškodovancev. Glede dela, ki se sicer nanaša na čas obravnavanega kaznivega dejanja in povzete izjave E. B. pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za prostovoljno podano izjavo kot odgovor na predstavljeno možnost umika iz matične družine, ki je ni zavrnil, pač pa dejal, da bo »premislil«. Namen pogovorov pri zdravnici ni bil raziskovanje obravnavanih kaznivih dejanj in ne gre za situacijo, ko bi se otrok čutil dolžnega odgovarjati na vprašanja zdravnice v zvezi z obravnavanimi ravnanji obdolženca. Enako velja glede zapisov izjav E. B. v njegovem zdravstvenem kartonu (priloga C3), ki je poleg tega bil predložen s strani samih oškodovancev, kot je navedeno zgoraj.

10V zvezi z družino B. so že pred vložitvijo ustne kazenske ovadbe C. B. 26. 10. 2018 potekali različni postopki pred Centrom za socialno delo Enota X. (v nadaljevanju: CSD X.), na Osnovni šoli Z. (v nadaljevanju: OŠ Z.), v Zdravstvenem domu X. (v nadaljevanju: ZD X.) in pred samim Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

11Izločitev zapisov izjav C. B., ki jih je podala na CSD X., ta pa povzel v svojih poročilih policiji, je prvostopno sodišče utemeljilo z naravo postopka, vodenega pred CSD kot državnim organom. CSD je javni socialno varstveni zavod, ki med drugim opravlja storitve podpore žrtvam kaznivih dejanj in pomoči družini za dom in na domu ter institucionalno varstvo (42. člen Zakona o socialnem varstvu – ZSV). V obravnavanem primeru je izjave oškodovancev sicer pridobival v obsegu lastnih pristojnosti, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da se je tudi postopek na CSD vodil zaradi suma storitve kaznivih dejanj obdolženega. Kadar pa socialnovarstveni zavodi v izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, nastopajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (86. člen ZUP; pravilno: ZSV).

12Pritožnica izpodbija pravilnosti izločitve izjav C. B., ki jih je podala na CSD pred podajo kazenske ovadbe (posebno 21., 22., 23., 26., 27. in 32. točke I. odstavka izpodbijanega sklepa): zapis razgovora v zadevi PDZD, C. B., na CSD X. št. 1224-164/2018 z 29. 8. 2018 (priloga A3/7: tč. I/21 izreka), zapis razgovora s C. B. na CSD X. št. 1224-164/2018 s 3. 9. 2018 (priloga A3/9; tč. I/22 izreka), zapis razgovora na CSD X. v okviru PDZD št. 1224-164/2018 z 11. 9. 2018 (priloga A3/12; tč. I/23 izreka), zapis posvetovalnega tima CSD X. št. 1224-164/2018 z 18. 9. 2018 (priloga A3/15; tč. I/26 izreka ), zapis razgovora PDZD, s C. B. in B. B., na CSD X. št. 1224-164/2018 s 3. 10. 2018 v prilogi A3/16 spisa (tč. I/27 izreka) in zapis razgovora PDZD, z mamo C. B., na CSD ..., Enota X., št. 1224-164/2018-X s 24. 10. 2018 v prilogi A3/21 spisa (tč. I/32 izreka), ker se vsi nanašajo na razgovore opravljene pred 26. 10. 2018, ko je C. B. podala ustno ovadbo (l. št. 5-6).

13Pred CSD X. je bila družina B. obravnavana od leta 2008 do 2018 v okviru različni postopkov, med drugim je bila vključena v storitev Pomoč družini za dom (v nadaljevanju: PDZD), v letu 2018 pa tudi v okviru nalog in opravil na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND).

14Glede na datume listin navedenih v 12. točki tega sklepa je očitno, da gre za razgovore, ki so vsi bili opravljeni pred oškodovankino ustno kazensko ovadbo. Za odločitev je pomemben datum te ovadbe, saj šele od takrat lahko gre za uradne postopke pred drugimi organi, kjer bi se lahko privilegirane priče znašle v situaciji, ko bi menile, da so dolžne izpovedovati o obravnavanem kaznivem dejanju. Ti razgovori niso bili opravljeni, ker bi strokovna delavka CSD X. K. K. razčiščevala okoliščine v ovadbi C. B. navedenega kaznivega dejanja, niti ni šlo za namensko zbiranje podatkov pomembnih za predkazenski postopek. Res, da je čas obravnavanih kaznivih dejanj opredeljen »od junija 2018 do 26. 10. 2018«, vendar to ne pomeni, da so posredno nedovoljeni dokazi tudi izjave, ki so jih oškodovanci podali pred kazensko ovadbo. ZPND med drugim določa, da CSD-ji nudijo žrtvi nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo in da se za obravnavanje nasilja v družini ustanovi multidisciplinarni tim, v okviru katerega se oceni, ali je potrebno oblikovati načrt pomoči žrtvi, kar se stori, če je za vzpostavitev varnega okolja žrtve potrebno dlje časa trajajoče ukrepanje oziroma je potrebnih več ukrepov pomoči in v drugih primerih, če se oceni, da je to potrebno (prvi in peti odstavek 14. člena in prvi in drugi odstavek 15. člena ZPND). Podpora žrtvam kaznivih dejanj obsega strokovno podporo in strokovno svetovanje osebi, ki ji je bila s kaznivim dejanjem neposredno povzročena kakršnakoli škoda (14. a člen ZSV). PDZD obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani ter pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju (drugi odstavek 15. člena ZSV). V teh postopkih torej ne gre za odločanje CSD o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pač pa za strokovno podporo in svetovanje. Ne gre za odločanje po ZUP in zato pri razgovorih ne pride v poštev dolžnost govoriti resnico (185. člen ZUP). Iz zapisnika z 29. 8. 2018 je razvidno, da je šlo za pogovor, do katerega je prišlo v času namenjenem druženju družin vključenih v PDZD, torej sploh ne za pogovor, ki bi se ga udeležila le C. B. in da je razgovor 3. 9. 2018 le nadaljevanje tega pogovora. Na razgovor 11. 9. 2018 je C. B. sicer bila vabljena, vendar gre prav tako za razgovor v okviru PDZD. V zapisu posvetovalnega tima CSD X. z 18. 9. 2018 se izločeno besedilo nanaša bodisi na objektivno dejstvo, da je C. B. v marcu 2018 podala prijavo o nasilju s strani obdolženca, bodisi na povzetke navedb oškodovancev v okviru PDZD. Tudi razgovora s C. B. 3. 10. 2018 in 24. 10. 2018 sta bila opravljena v okviru PDZD. Na prvega je bil vabljen tudi obdolženi, ki pa se ga ni udeležil, razgovor pa je potekal glede splošne situacije v družini, ne pa zaradi razčiščevanja obdolženemu očitanih dejanj. Tudi iz vsebine drugega razgovora je razvidno, da gre za obravnavanje razmer v družini nasploh in za možne rešitve, pri čemer C. B. govori prostovoljno in ni mogoče zaključiti, da strokovni delavki govori o ravnanjih obdolženca misleč, da je dolžna odgovarjati na njena vprašanja. Namen vseh teh razgovorov ni bil raziskovanje obravnavanih kaznivih dejanj, temveč rešitev situacije v družini, posebej položaja otrok, kar je razvidno tudi iz predlaganih ukrepov (npr. odselitev, razveza). Izločitev dokazov navedenih v 12. točki tega sklepa je zato nepravilna.

15Enako velja glede zapisnika o zaslišanju priče L. L., laičnega sodelavca CSD X., s 6. 12. 2021 (red. št. 74; tč. I/2 izreka), zaznamka CSD X. št. 1224-164/2018 s 14. 9. 2018 (priloga A3/14; tč. I/25 izreka) in zaznamka št. 1224-164/2018-X s 24. 10. 2018 (priloga A3/20; tč. I/31 izreka), saj je L. L. deloval v okviru PDZD, njegova izpoved in obe listini pa se nanašata na obdobje pred vložitvijo ovadbe C. B. Otroci oškodovanci so se z njim pogovarjali pred uvedbo kazenskega postopka, samoiniciativno in prostovoljno, zaznamek o njegovih opažanjih pa pojmovno ne more vsebovati izjav privilegiranih prič.

16Glede izpovedi socialne delavke CSD X. K. K. (red. št. 73; tč. I/1 izreka), ki je bila zaslišana 6. 12. 2021, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v prvem odstavku ni povzetih izjav privilegiranih prič, da se četrti odstavek nanaša le na ugotovitve o pristopu pooblaščenke oškodovanke in da se peti in sedmi odstavek nanašata na zaznave socialne delavke, ki pojmovno ne more vsebovati izjav privilegiranih prič. Njena izpoved v drugem in tretjem odstavku se nanaša na poročilo CSD ..., Enota X., št. 1223-23/2018-X z 9. 11. 2018 (red. št. 11; tč. I/9 izreka) in zapis multidisciplinarnega tima CSD ..., Enota X., št. 1223-23/2018-X s 5. 3. 2019 (red. št. 29; tč. I/15 izreka), zoper izločitev katerih se pritožnica izrecno ne pritožuje. Vendar tudi v teh dveh odstavkih niso povzete izpovedi privilegiranih prič, pač pa le potrditev objektivnih podatkov vključno z navedbo, da se je sestanka multidisciplinarnega tima udeležila tudi C. B. Izločitev zapisnika o zaslišanju K. K. je zato neutemeljena.

17Prvostopno sodišče je izločilo tudi izjave F. B. in E. B., zapisane s strani specialne in rehabilitacijske psihologinje OŠ Z. M. M. v zapisih o nasilju nad otrokom v skladu s Pravilnikom o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode OŠ Z. z 22. 10. 2018 (priloga A3/17; tč. I/28 izreka), 23. 10. 2018 (tč. I/30 izreka), 17. 10. 2018 (priloga C5; tč. I/37 izreka), 23. 10. 2018 (priloga C6; tč. I/38 izreka) in 24. 10. 2018 (priloga C7; tč. I/39 izreka), ter njeno izpoved s 6. 12. 2021 (red. št. 76; tč. I/4 izreka). To je utemeljilo z ugotovitvijo, da je v njih dobesedno zapisano to, kar sta povedala navedena oškodovanca, ki pa sta se kot privilegirani priči v preiskavi odpovedala pričanju, dala pa sta jih šolski psihologinji v neformalnem postopku kot uradni osebi, za katero sta mladoletna oškodovanca smatrala, da ji morata dati obvestila v zvezi z njenim uradnim delovanjem (skrbstvenim organom), ki je glede tega v podobnem položaju kot organi za notranje zadeve.

18Pritožnica temu nasprotuje z navedbo, da sta se oba mladoletna oškodovanca na šolsko psihologinjo obrnila po lastni volji, samoiniciativno še pred uvedbo kazenskega postopka zoper njunega očeta. Vsi štirje zapisi so iz časa pred podajo ustne ovadbe C. B., torej razgovori niso bili opravljeni v povezavi z raziskovanjem v ovadbi navedenega kaznivega dejanja, iz samih zapisov pa je razvidno, da je do pogovorov prišlo na iniciativo F. B. oziroma E. B. in C. B.

19Šolska psihologinja je bila dolžna ravnati v skladu s Pravilnikom o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (Ur. l. RS 104/09, v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da mora učitelj ali drug delavec vzgojno izobraževalnega-zavoda (v tej zadevi: OŠ Z.), ki pri otroku opazi spremembe, ki bi lahko bile posledice nasilja, ali ki mu je otrok zaupal, da je žrtev nasilja, ali če ima informacijo o nasilju od tretje osebe ali pa je bil sam priča nasilja, napraviti zapis dogodka, opažanj, pridobljenih informacij ali pogovora z otrokom (3. člen Pravilnika). Iz vseh štirih zapisov izhaja, kot navaja pritožnica, da so nastali pred ustno ovadbo C. B. in da je do pogovorov prišlo na pobudo samega otroka (zapis 22. 10. 2018: »Učenec F. B. je začel ...ponovno govoriti...F. B. pove, da želi povedati stvari tudi razredničarki...«; zapis 23. 10. 2018: »...E. B. v jutranjem varstvu potožil učiteljici...sam je začel pripovedovati...«; zapis 17. 20. 2018: »...F. B. mi je ob koncu individualne ure rekel: 'Učitlca, vam lahko nekaj zaupam...«; zapis 24. 10. 2018: »Učenec F. B. mi je pri individualni uri zaupal...«). V takem položaju tudi posamezna vprašanja šolske psihologinje o nasilju, ki sta ga otroka samoiniciativno začela opisovati, ni mogoče šteti kot dajanje izjav v položaju, ko bi menila, da sta jih dolžna podati. Tudi v tem primeru je šlo za izvajanje nalog svetovanja, podpore in pomoči oškodovancem, ki ga ni mogoče šteti za uradni postopek, v katerem bi nastopil položaj, ko bi otroka mislila, da sta dolžna izpovedovati in upoštevanje teh njunih izpovedi ne predstavlja nedovoljenega zaobida privilegija odpovedi pričanju. Namen teh razgovorov ni bil raziskovanje obravnavanih kaznivih dejanj, temveč pomoč otroku npr. kako naj ravna v določeni situaciji. Izpoved M. M. je le povzetek navedb obeh oškodovancev kot je razvidna iz zapisov in je zato iz enakih razlogov ni treba izločiti, enako pa velja glede njenih navedb o lastnih zaznavah med pogovori z njima, saj pojmovno ne more vsebovati izjav privilegiranih prič.

20Prvostopno sodišče je izločilo tudi obvestila CSD (...), Enota Y. (pravilno: Enota X.), št. 1223-18/2018 s 26. 10. 2018 (red. št. 4; tč. I/6 izreka), zapis razgovora PDZD s svetovalno delavko OŠ Z. M. M., na CSD ..., Enota X., št. 1224-164/2018 s 23. 10. 2018 (priloga A3/18; tč. I/29 izreka) in poročilo CSD ..., Enota X., št. 1224-164/2018-X z 28. 11. 2018 (priloga A3/22; tč. I/33 izreka), ker so vanje vključeni zapisi o izjavah F. B. in E. B. M. M. Po eni strani se izločitev nanaša na listine, ki so nastale še pred ustno kazensko ovadbo C. B. ( I/6, I/29), po drugi strani pa gre pri prvi listini za povzetek navedb, ki so jih oškodovanci podali samoiniciativno (F. B. in E. B. šolski psihologinji, kar je obravnavano v 19. točki tega sklepa oziroma C. B. v stiku s CSD X.: »...C. B. malo pred iztekom delovnega časa sporočila...«), v drugi za povzetke že obravnavanih razgovorov F. B. in E. B. s šolsko psihologinjo in strokovne sodelavke CSD X. K. K. s C. B., kjer gre za prostovoljne navedbe C. B. v okviru izvajanja PDZD, v tretji, ki je edina nastala po ovadbi C. B., pa gre za povzetek preteklega dela CSD X. v okviru PDZD (prvi odstavek navedenega poročila) in vsebuje povzetke razgovorov otrok s šolsko psihologinjo oziroma C. B. z delavci CSD, glede katerih pa je zgoraj že ugotovljeno, da ne gre za nedovoljene dokaze.

21Glede zapisnika o zaslišanju priče N. N. z 20. 12. 2021 (red. št. 79; tč. I/5 izreka) pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v njegovi izpovedi ni nikjer povzet razgovor s katerimkoli od oškodovancev. Enako velja glede zapisnika o zaslišanju priče A. A. s 6. 12. 2021 (tč. I/3 izreka), razen v delu od besede »družine.« v 10. vrstici drugega odstavka do besedne zveze »Na vprašanje« v 12. vrstici istega odstavka in je le v tem delu treba dokaz izločiti.

22Glede dela izločenih listin pritožnica navaja, da gre za listine, katerih izločeni deli zajemajo le dejstva, ki nimajo dokazne vrednosti. V tem delu ne gre za vprašanje dokazne vrednosti izločenih delov, pač pa za psihološki vpliv nedovoljenih dokazov na odločanje sodišča. Med njimi je sklep preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 50250/2018 s 27. 10. 2018 (red. št. 6; tč. I/7 izreka) iz katerega izhaja, da gre v izločenih delih za navedbe C. B. v njeni ustni kazenski ovadbi oziroma navedbe CSD X. izvirajoče iz njihovih postopkov PDZD in svetovanja žrtvam nasilja, ki niso nedovoljen dokaz. Taka je tudi izrecna navedba izjave C. B. v 4. točki sklepa preiskovalne sodnice, ostalo v tej točki pa predstavlja njene ugotovitve in zaključke, zato teh delov besedila ni treba izločiti. Nejasno je le, od kod izvirajo navedbe v tretji točki tega sklepa od datuma »20. 10. 2018« do besed »V torek« v drugi vrstici na tretji strani in bi lahko izvirale iz že izločenih uradnih zaznamkov oškodovanega D. B. ali O. O., zato jih je treba izločiti. Tudi sklep senata Okrožnega sodišča v Novem mestu I Ks 50250/2018 z 2. 11. 2018 (red. št. 8; tč. I/8 izreka) v izločenem delu besedila v 5. točki izjav oškodovancev ne vsebuje pač pa zgolj objektivno dejstvo, drugi del besedila v 7. točki se nanaša na dopis CSD X. s 26. 10. 2018 glede katerega je že bilo ugotovljeno, da ne gre za nedovoljen dokaz, prvi del vsebuje v začetku besedila le povzetek ugotovitve preiskovalne sodnice in le v delu besedila od »prisotni« v tretji vrstici do konca te povedi vsebuje navedbo privilegirane priče, ki jo je treba izločiti.

23Sklep dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 50250/2018 z 9. 11. 2018 (red. št. 12; tč. I/10 izreka), se nanaša na podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja, ki ga je preiskovalna sodnica izdala na podlagi predloga za podaljšanje prepovedi približanja (l. št. 22-23), ki so ga 8. 11. 2018 preko pooblaščenke vložili oškodovanci. Po naravi stvari je ta sklep obrazložen z navedbami predlagateljev v predlogu podaljšanja ukrepa in od tam izvirajo tudi izločeni deli besedila razen delov besedila v 6. točki sklepa dežurne preiskovalne sodnice, kjer pa je že iz samega besedila razvidno, da gre za samoinicativne prijave dogodkov s strani C. B. in E. B. Ker je predlog za podaljšanje ukrepa bil sodišču s strani oškodovancev poslan prostovoljno, tudi izločenega dela besedila ni mogoče označiti kot nedovoljen dokaz.

24Sklep senata Okrožnega sodišča v Novem mestu I Ks 50250/2018 s 15. 11. 2018 (red. št. 14; tč. I/11 izreka) se nanaša na zavrnitev pritožbe obdolženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 50250/2018 z 9. 11. 2018 s katerim je bil zanj podaljšan ukrep prepovedi približanja oškodovancem. Tako kot je bilo ugotovljeno že v zvezi s sklepom, ki je bil predmet obdolženčeve pritožbe, tudi za izločene dele besedila v tem sklepu velja, da izvirajo iz predloga za podaljšanje ukrepa, ki so ga vložili sami oškodovanci in ne gre za nedovoljene dokaze.

25Iz enakega razloga tudi ni treba izločiti delov besedila v sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu N 129/2018 z 20. 12. 2018 (priloga A3/23; tč. I/34 izreka), saj gre za povzemanje navedb oškodovancev kot predlagateljev v nepravdnem postopku zoper obdolženca kot nasprotnega udeleženca.

26Sklepa dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 13840/2018 s 24. 3. 2018 (priloga C1; tč. I/40 izreka) in sklep preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 13840/2018 s 6. 4. 2018 (priloga C3; tč. I/41 izreka) se nanašata sicer na isto družino in na sicer enako, vendar drugo kaznivo dejanje in že zato izločitev ni potrebna. Poleg tega gre tudi v tem primeru za sklepa izdana na podlagi ustne kazenske ovadbe C. B. oziroma njenega predloga za podaljšanje ukrepa prepovedi približanja.

27Dokazi navedeni v točkah I/9, I/15, I/16, I/17, I/19, I/20 in I/24 izreka niso predmet pritožbe.

28Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.