VSRS Sodba III Ips 51/2016-3

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Dosedanji potek postopka

1Tožeča stranka (kot kreditodajalka) je po modifikaciji tožbenega zahtevka od tožene stranke (kot solidarne porokinje) zahtevala, da družbi DUTB, d. d., plača 1,510.343,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2013 dalje. Glavni dolžnik, samostojni podjetnik F. U., namreč dolga po dveh kreditnih pogodbah ni plačal, zaradi česar je tožeča stranka plačilo zahtevala od porokinje.

2Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o reviziji, odločilo, da je tožena stranka dolžna DUTB, d. d., plačati 1,510.343,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2015 dalje ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2014 dalje (IV. točka izreka odločbe), medtem ko je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 1,510.343,98 EUR za čas od 1. 12. 2013 do 25. 2. 2015 zavrnilo (V. točka izreka odločbe). Posledično je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke (VI. točka izreka odločbe).

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo (I. točka izreka). Sklenilo je še, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

4Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter kršitve Ustave RS. Predlagala je, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno je predlagala, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega postopka.

5Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Glede uporabe ZPP

6Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona pravdnem postopku - ZPP-E (Ur. list RS 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku - ZPP, veljavna pred začetkom uporabe novele ZPP-E.

Relevantno dejansko stanje

7Tožeča stranka in samostojni podjetnik A. A. (v nadaljevanju tudi glavni dolžnik) sta 23. 6. 2005 sklenila pogodbo o deviznem kreditu št. 301243/3 in 8. 7. 2005 kreditno pogodbo št. 301256/5, ki sta bili spremenjeni z več dodatki (v nadaljevanju Kreditni pogodbi).

8Tožena stranka je na podlagi poroštvenih izjav kot porok in plačnik prevzela plačilo obveznosti po Kreditnih pogodbah.

9Dne 18. 1. 2013 se je nad glavnim dolžnikom začel stečajni postopek. Zato je tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 5. člena Kreditnih pogodb odstopila od kreditnih pogodb, s čimer je v skladu s pogodbama pridobila pravico do celotnega poplačila dolga. O odstopu od pogodb je toženo stranko - porokinjo pisno obvestila. Svojo terjatev je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku nad dolžnikom in o tem obvestila toženo stranko.

10Terjatev po Kreditnih pogodbah je tožeča stranka med pravdnim postopkom prenesla na družbo DUTB, d. d.

Presoja utemeljenosti revizije

11Revizija ni utemeljena.

12Revizija kot izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi ima med drugim omejene razloge izpodbijanja. V tretjem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je izrecno določeno, da z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato so neupoštevne vse tiste trditve, ki bodisi direktno bodisi v preobleki procesnih kršitev vsebinsko izpodbijajo pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja.

13Tožena stranka v velikem delu revizije (zgolj in dobesedno) ponavlja svoje pritožbene razloge in se v tem obsegu sploh ne sooči z razlogi sodbe sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče zato odgovorov na te revizijske očitke ne bo podalo oziroma bodo odgovori revizijskega sodišča skopi, zgolj dopolnjujoči, saj so razlogi sodbe sodišča druge stopnje o teh vprašanjih zadostni in pravilni.

14Tožena stranka kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja okoliščino, da je pritožbeno sodišče izdalo odločbo v času, ko je bil postopek prekinjen zaradi izbrisa B., d. d. (prej tožeče stranke) iz sodnega registra. Vrhovno sodišče po vpogledu v sodni register ugotavlja, da je bila B., d. d., na podlagi pogodbe o pripojitvi z dne 20. 5. 2015, 5. 10. 2015 dejansko izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi C., d. d., s čimer je prišlo do prekinitve postopka po zakonu samem (3. točka 205. člena ZPP). Pravilo je, da sodišče v času prekinitve postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (prvi stavek drugega odstavka 207. člena ZPP), vendar pa ZPP v drugem stavku drugega odstavka 207. člena določa izjemo. Tako se je (tudi) v sodni praksi že uveljavilo stališče, da v situacijah, ko do prekinitve postopka pride potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja oziroma ko so potekli vsi roki zanje, izdaja izpodbijane odločbe v času po prekinitvi postopka ni ravnanje sodišča v nasprotju z določbami ZPP, saj je izdaja odločbe dejanje izključno sodišča, zaradi katerega niso ogrožena procesna upravičenja strank.¹ V obravnavani zadevi je do izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra prišlo po vložitvi odgovora na pritožbo, zaradi česar kršitev pravdnega postopka ni podana. Postopek pa se je nato nadaljeval, ko ga je prevzela pravna naslednica zaradi pripojitve izbrisane družbe, kar se je zgodilo z vročitvijo sklepa sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka I Pg 507/2014-72 z dne 25. 2. 2016 (novi) tožeči stranki, t. j. C., d. d.

15Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da se po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Revizijska navedba, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je upoštevalo tožnikove navedbe v prvi pripravljalni vlogi, dovolilo spremembo tožbe v postopku, ki poteka po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je zato neutemeljena. V skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ se namreč predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ta določba pa daje sodišču podlago, da s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ne vsebuje dejanske podlage dolžnikove obveznosti, postopa kot z nepopolno tožbo (108. člen ZPP), kar pomeni, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri tožnik navede dejansko podlago toženčeve obveznosti, tvori tožbo. Tožnikove navedbe v prvi pripravljalni vlogi so tako sestavni del tožbe.²

16Tožena stranka v reviziji očita tudi, da listina (pregled stanja po komitentu), ki jo je tožeča stranka priložila predlogu za izvršbo, ni verodostojna listina v smislu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, vendar pa je njen očitek irelevanten. Pravdno sodišče je namreč (izvršilni) sklep (v pravdi) razveljavilo v celoti in izpeljalo običajni kontradiktorni postopek. Zato se sodišču prve stopnje in nadalje pritožbenemu sodišču sploh ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je mogoče listino, ki jo je tožeča stranka priložila predlogu za izvršbo, šteti za verodostojno listino. Očitki tožene stranke, ki merijo na to, da je v pravdi, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, mogoče odločati le o veljavnosti sklepa in to le na tisti podlagi, na kateri je bil ta sklep izdan, so torej zmotni.³

17Zmotno pa je tudi revidentkino razumevanje procesne situacije, ki nastane zaradi odstopa terjatve tožeče stranke po vložitvi tožbe. Vrhovno sodišče se je s takšnim procesnim stanjem že ukvarjalo; svoje stališče pa je zavzelo med drugim tudi v sodbi II Ips 239/2008 z dne 8. 7. 2009, na katero se je pravilno sklicevalo sodišče druge stopnje v izpodbijani odločbi.⁴

18Pravno zmotni so tudi revizijski očitki, ki se nanašajo na izostali izvensodni poziv tožeče stranke k plačilu, v posledici česar naj bi rok za plačilo obveznosti poroka sploh ne bil določen (zaradi nespoštovanja določbe drugega odstavka 299. člena OZ). Iz ugotovitev sodišč prve stopnje izhaja, da je bil rok za plačilo obveznosti po Kreditnih pogodbah z dodatkom št. 4 spremenjen na 21. 6. 2013, s čimer je soglašala tudi porokinja.

19Porok se zaveže izpolniti tuj dolg (1012. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Temeljna značilnost poroštva je akcesornost, kar pomeni, da poroštvena obveznost v zvezi z nastankom in obstojem deli usodo glavne obveznosti. Pri solidarnem poroštvu porok nima ugovora vrstnega reda - ob dospelosti lahko upnik terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika ali od poroka, saj solidarni porok odgovarja kot porok in plačnik. Upnik ima pravico do sodnega uveljavljanja terjatve zoper solidarnega poroka takrat, ko neuspešno poteče čas, v katerem mora glavni dolžnik izpolniti svojo obveznost. V skladu z načelom akcesornosti zato zapadlost obveznosti glavnega dolžnika pogojuje tudi zapadlost poroštvene obveznosti (1012. člen OZ).⁵

20Pri tem velja dodati, da solidarnost soporokov (ob odsotnosti drugačnega dogovora) pomeni, da lahko upnik (brez dodatne utemeljitve) terja kateregakoli poroka, ne glede na vrstni red prevzema poroštva (1020. člen OZ). Zato (tudi) sklicevanje na to, da je bilo za sporni kredit urejenih več oblik zavarovanja, ne more biti upoštevno.

21Uveljavljani revizijski razlogi tako niso podani. Zato je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških

22Vrhovno sodišče je odločilo tudi o priglašenih stroških revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, jih po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP krije sama.

¹ Glej na primer sodbo VS RS III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998.
² Glej na primer sodbo VS RS III Ips 69/2011 z dne 21. 5. 2013.
³ Glej na primer sodbo VS RS II Ips 255/2010 z dne 19. 12. 2013.
⁴ To stališče potrjuje tudi sodba gospodarskega oddelka VS RS III Ips 51/2015 z dne 22. 11. 2016.
⁵ Glej tudi 13. točko obrazložitve sodbe VS RS III Ips 47/2016 z dne 19. 9. 2017.