VSC Sklep Cp 286/2022

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem spada do 1/1 del stavbe ...-1122-17, osebni avtomobil znamke Volkswagen Transporter/2.0/TDI, reg. št.: ..., denarna sredstva na osebnem računu pri banka A. d.d. v višini 336,66 EUR, terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec september 2021, nadalje pod točko II, da sta dediča I. dednega reda sin A. A. in hči B. B., pod točko III, da je upnik B. d.o.o. priglasil terjatev v skupni višini 233,00 EUR, pod točko IV pa je čisto vrednost zapuščine zaradi odmere sodnih taks ocenilo na do 41.000,00 EUR. Za zakonita dediča je razglasilo pokojnikovega sina A. A. ter hčerko B. B., vsakega do 1/2 celotne zapuščine ter po pravnomočnosti sklepa pri zapustnikovi nepremičnini odredilo vknjižbo solastninske pravice na oba dediča, na vsakega do 1/2.

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dedič A. A., in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s členom 366 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da je kot dedič na sodišču uveljavljal, da naj se pri dedovanju na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o dedovanju upošteva tudi dejstvo, da nima potrebnih sredstev za življenje, ter da naj se njegov dedni delež zato poveča. Sodišču mu ni prisluhnilo in tega dejstva, ki ga ni mogel uveljavljati in s tem izkazati svoje pravice, tudi ni ugotavljalo, temveč je odločilo, da oba dediča dedujeta premoženje zapustnika po enakih deležih. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialnoprocesno vodstvo, ki ga zapuščinsko sodišče ni ustrezno izvajalo, še posebej poudarjeno. Zapuščinsko sodišče mu ni dalo možnosti, da pojasni svoje premoženjsko stanje, kljub temu, da je na sodišču ustno podal takšen predlog, to dejstvo pa izhaja tudi iz odločbe Centra za socialno delo Savinjsko – Šaleška (CSD) št. 1231-26947/2021-31941/2 z dne 1. 12. 2021. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izdani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma da se sklep spremeni.

3Na pritožbo pritožnika odgovarja dedinja po pooblaščenki, navajajoč, da dedič v zapuščinskem postopku ni z ničemer niti izkazal niti zatrjeval dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale njegov predlog, podan v pritožbi. Odločba, priložena pritožbi, ni več v veljavi, prav tako pa sama po sebi ni dovolj, da bi sodišče ugodilo predlogu za povečanje njegovega dednega deleža. Prav tako ni zaslediti dokazov in okoliščin, ki dokazujejo, da dedič ni pridobitno sposoben. Poleg tega naj bi dedič ostal brez sredstev za preživljanje po zapustnikovi smrti, glede na dne 17. 11. 2021 vloženo vlogo za socialno pomoč. Meni, da je pritožba neutemeljena.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnik ni obrazložil zatrjevanih pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo nobene od kršitev, na katere mora v skladu s čl. 350/2 ZPP v zvezi s čl. 366 istega zakona paziti samo po uradni dolžnosti¹, upoštevaje pri tem določbe čl. 1/3 in čl. 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6Iz vsebine zapisnika zapuščinske obravnave z dne 24. 3. 2022, ki je javna listina, in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (čl. 224/1 ZPP), ne izhaja pritožbena trditev, da je pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljal, da naj se pri dedovanju po pokojnem očetu upošteva dejstvo, da nima potrebnih sredstev za življenje in da naj se njegov dedni delež v primerjavi z deležem njegove sestre kot preostale dedinje, poveča (kot to izpostavlja tudi odgovor na pritožbo). Zato njegovo pritožbeno sklicevanje na neobstoj potrebnih sredstev za življenje in pritožbi priložena odločba Centra za socialno delo Savinjsko - Šaleška št. 1231-26947/2021-31941/2 z dne 1. 12. 2021, iz katere izhaja pritožnikova od 1. 12. 2021 do 31. 5. 2022 trajajoča upravičenost do določenih socialnih transferjev, predstavljata pritožbeni novoti. Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov za dopustnost, da takšno dejstvo in dokaz (čl. 337/1 ZPP) uveljavlja v pritožbi, pa je takšno šele pritožbeno uveljavljanje novega dejstva in dokaza izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje in laično stranko, kot to izhaja iz usklajene aktualne sodne prakse. Pritožbeno sodišče je novoti dopustilo in nato presojalo njeno utemeljenost, saj pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku nastopal sam, brez prisotnosti prava vešče osebe, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), kar se posledično odraža tudi v prekluzijah v pritožbenem postopku. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dediča na posledice prekluzije ni opozorilo, čeprav za prava neuke stranke takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena ZPP² kot tudi iz 165. člena Zakona o dedovanju (ZD)³.

7V skladu s prvim odstavkom 207. člena ZD mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, zaradi česar se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo, sodišče obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim torej tudi vprašanje velikosti dednega deleža. V skladu s preiskovalnim načelom je dolžno zapuščinsko sodišče, aktivno izvajajoč materialno procesno vodstvo (čl. 285 ZPP), dedičem omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah dedovanja, vključno s tistimi, ki se v konkretnem primeru nanašajo na zatrjevano povečanje dednega deleža proti drugim sodedičem (čl. 13/3 ZD). Dedič mora imeti možnost, da uveljavlja svojo pravico in zanjo ponudi potrebno dokazilo. V zapisniku vsebovana protokolacija, da sodnica navzoče seznani z bistvenimi določili ZD, ki se nanašajo na zakonito dedovanje, realizacije predvidene zakonske možnosti za stranko, kljub temu, da se v pritožbi uveljavljano povečanje dednega deleža nanaša na zakonito dedovanje, ne izkazuje v zadostni meri, še posebej zaradi daljnosežnih posledic pravnomočnega sklepa za pritožnika, ki uveljavlja pravico dedne narave, saj čl. 220 ZD določa, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Pritožbene navedbe, vključno s predloženo listino, so omajale zaključek o pravilnosti in o popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki se nanaša na ne/obstoj pritožnikovih potrebnih sredstev za življenje, za katera ta trdi, da jih nima, kar vpliva na velikost dednih deležev vsakega od obeh dedičev. Kot je razbrati iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 24. 3. 2022, vprašanje pritožnikovega zatrjevano večjega dednega deleža ni bilo obravnavano, čeprav gre za odločilna dejstva, ki vplivajo na višino dednih deležev sodedičev in morajo biti razjasnjena še pred izdajo sklepa o dedovanju.

8Ker vprašanje zatrjevanega neobstoja potrebnih sredstev za življenje enega od dedičev pred zapuščinskim sodiščem ni bilo obravnavano, in je podana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja po čl. 340 v zvezi s čl. 366 ZPP, je potrebno postopek dopolniti in pomanjkljivosti odpraviti. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti odločilna dejstva in izvesti predlagane dokaze, na podlagi katerih bo zaključilo, ali ima pritožnik potrebna sredstva za življenje ali ne, in če je odgovor nikalen, oceniti vpliv na povečanje dednega deleža proti drugi sodedinji. V primeru spornih vprašanj (tudi tistih, ki jih izpostavlja dedinja v odgovoru na pritožbo z vsebinskimi navedbami o sodedičevem premoženjskem stanju) bo moralo o njih odločiti oz., če so za to izpolnjeni pogoji iz 210. čl. ZD, dediča z manj verjetno pravico napotiti na pravdo (čl. 213 ZD). Pritožbeno sodišče še obrazlaga, da je izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo v celoti, kot je to predlagal tudi pritožnik, čeprav nekateri deli odločitve niso bile izpostavljeni kot sporni; zapuščinski postopek je namreč enovit in o zapuščini ni mogoče odločiti z delim sklepom o dedovanju.

9Pritožbi je bilo zato ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj je treba najprej obema dedičema omogočiti podajo izjave o pravno pomembnih dejstvih, vključno z morebitnimi dokazi, nato v okviru obravnavanja ugotoviti celoten kompleks pravno odločilnih dejstev v zvezi z obsegom pritožnikovih, za življenje potrebnih sredstev, vse, upoštevaje načelo kontradiktornosti, ter nato po opravljeni presoji, upoštevaje določbo čl. 13/3 ZD, ponovno odločiti o zadevi. Če bo prvostopno sodišče ugotovilo, da je med dediči spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža (čl. 210/2 točka 3 ZD), bo moralo v skladu s prvim odstavkom istega člena prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo; v tem primeru bo sklep o dedovanju lahko izdalo po končani pravdi. Če bi takšen postopek izvajalo pritožbeno sodišče, bi bila dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

10Dedič sicer ni priglasil pritožbenih stroškov, jih je pa priglasila druga dedinja v odgovoru na pritožbo. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom, ki so nadaljnji stroški postopka, se zato pridrži za končno odločbo prvostopnega sodišča (čl. 165/3 in čl. 163/4 ZPP).

¹ citirani določbi se, kot vse v tej odločbi citirane določbe ZPP, če ZD ne določa drugače, uporabljajo subsidiarno, glede na čl. 163 ZD
² ki ureja načelo pravne pomoči prava nevešči stranki glede procesnih pravic
³ ki določa, da mora sodišče ves čas zapuščinskega postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo (1. odstavek), pri čemer vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (drugi odstavek)