VSL Sodba VII Kp 57050/2020

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Oškodovanec je dolžan plačati sodno takso v znesku 100,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo zoper obdolženo A. A. iz razloga po 1. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki ter nagrada njene zagovornice bremenijo proračun. Stroški in nagrada pooblaščenca mladoletne oškodovanke pa bremenijo proračun na podlagi tretjega odstavka 97. člena ZKP.

2Zoper sodbo se je pritožila pooblaščenka oškodovanca B. B. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi „in postopek nadaljuje“.

3Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženke in predlagali njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Če državni tožilec na glavni obravnavi umakne obtožni akt, mora oškodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon ali ne (prvi odstavek 61. člena ZKP). To (z)more oškodovanec izjaviti le, če je na glavni obravnavi navzoč, sicer je z izjavo v zamudi. V obravnavani zadevi oškodovanec na glavni obravnavi dne 26. 10. 2021, ko je državni tožilec umaknil obtožni predlog, pregona ni nadaljeval, zato se domneva, da je odstopil od pregona, sodišče pa posledično ni imelo ovire za izdajo zavrnilne sodbe.¹

6Vendar pa je procesni položaj oškodovanca po izdaji zavrnilne sodbe lahko različen. Če namreč oškodovanec na glavno obravnavo ni bil pravilno povabljen ali pa je bil opravičeno odsoten, ZKP dopušča, da oškodovanec tudi po izdaji zavrnilne sodbe izjavi voljo nadaljevati pregon in s tem izpodbije domnevo, ki jo predpisuje ZKP zaradi njegove zamude. Oškodovanec ima pravico zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (v osmih dneh po prejemu zavrnilne sodbe in najkasneje v treh mesecih od oškodovančeve zamude) in v tej prošnji podati izjavo o nadaljevanju pregona (drugi in tretji odstavek 61. člena ZKP v zvezi s tretjim odstavkom 58. člena ZKP). Sodišče bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, (i) če je predlog pravočasen, (ii) če so podane okoliščine iz drugega odstavka 61. člena ZKP (tj. če so za zamudo podani razlogi, ki jih ni mogoče pripisati oškodovancu), in (iii) če hkrati izjavi, da nadaljuje pregon.²

7V obravnavani zadevi pritožnica pravilno navaja, da oškodovanec na narok za glavno obravnavo dne 26. 10. 2021 ni bil vabljen. Razlog za zamudo torej ni bil na strani oškodovanca. Prav zaradi navedenega pa je sodišče prve stopnje oškodovancu takoj po koncu glavne obravnave poslalo dopis (list. št. 300, vročen dne 5. 11. 2021), v katerem ga je obvestilo o umiku obtožnega predloga in izdaji zavrnilne sodbe ter ga seznanilo s pravico o prevzemu pregona v skladu z določbo 61. člena ZKP. Jasno in nedvoumno ga je poučilo, da lahko prevzame kazenski pregon zoper obdolženko, če v roku 8 dni vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in hkrati izjavi, da nadaljuje pregon. Obvestilo ga je tudi, da bo sodišče v primeru, če bo pregon nadaljeval, razpisalo novo glavno obravnavo, ter ga opozorilo še na stroškovno posledico. Nadalje pa je oškodovanca jasno seznanilo, da če pregona ne namerava nadaljevati, ima zoper sodbo pravico do pritožbe, ki pa jo mora napovedati, prav tako v roku 8 dni. Oškodovanec je po prejemu navedenega dopisa po svoji pooblaščenki na sodišče vložil napoved pritožbe zoper sodbo.

8Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je oškodovanec z napovedjo pritožbe izrazil voljo za prevzem pregona. Oškodovanec ima namreč na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Glede na vse pojasnjeno oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.

9Pritožbene navedbe in očitki sodišču prve stopnje so glede na obrazloženo neutemeljeni, brezpredmetna pa je tudi izjava o prevzemu pregona, priložena obravnavani pritožbi. Ker razlogi, s katerimi je sodbo sodišča prve stopnje izpodbijala pooblaščenka oškodovanca, niso podani, pritožbeno sodišče pa prav tako ni zaznalo kršitev, ki jih v skladu s prvim odstavkom 383. člena ZKP preizkusi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10Pooblaščenka s pritožbo ni uspela, zato je oškodovanec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, to je sodno takso v znesku 100,00 EUR, ki je odmerjena na podlagi tar. št. 7409 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

¹ Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 21291/2017 z dne 11. 11. 2021.
² Prav tam.