VSRS Sklep II DoR 156/2022
ECLI:SI:VSRS:2022:II.DOR.156.2022Področje: dedno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in ugotovilo, da je razdedinjenje toženca in toženke, ki ga je izrazil v oporoki v notarskem zapisu notarja B. B. IO 14/16 z dne 26. 9. 2016 pokojni A. A., utemeljeno in da zaradi razdedinjenja toženec in toženka nimata dedne pravice po pokojnem.
2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3Toženca predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
- Ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, materialnopravno pravilna presoja, da zaradi določbe drugega odstavka 43. člena Zakona o dedovanju ni treba presojati odnosov med zapustnikom in dedičem (tožencema) skozi daljše časovno obdobje, vključno s časom pred sestavo oporoke?
- Ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, materialnopravno pravilna presoja, da je treba ravnanje tožene stranke šteti za hujšo kršitev zakonite in moralne dolžnosti do zapustnika, ki bi kazala, da so dejansko in objektivno izpolnjeni pogoji za razdedinjenje tožene stranke, kot ga določa 42. člen ZD?
- Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih, obrazloženih pritožbenih ugovorov tožene stranke?
- Ali je sodišče druge stopnje, z opustitvijo opredelitve do konkretnih, obrazloženih pritožbenih ugovorov tožene stranke in z dopuščanjem ugotavljanja dejanskega stanja onkraj trditvene podlage tožeče stranke, kršilo določbo prvega odstavka 339. člena ZPP in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
- Ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, materialnopravno pravilna presoja o utemeljenosti razdedinjenja na podlagi razloga, ki ga zapustnik ni navedel v oporoki?
4Predlog ni utemeljen.
5Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
6Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženca nista izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).
7Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 5. 8. 2022Nazaj na vrh ↑