VSL Sklep I Cp 1190/2022

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v točki I izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (točka I izreka), določilo zagovornico nasprotnemu udeležencu (točka II izreka) in odločilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (točka III izreka).

2Predlagatelj vlaga pritožbo. Sklep smiselno izpodbija v točki I izreka zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev (prav spremembo) sklepa z odločitvijo o sprejemu nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, podredno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Očita mu kršitev 32. člena ZDZdr¹ ter absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP,² ker v postopku ni opravilo naroka, ni zaslišalo niti stopilo v kontakt z nasprotnim udeležencem, predlagatelju ni vročilo ali ga seznanilo in mu dalo možnosti izjave o izvedeniškem mnenju ter udeležencem ni dalo možnosti izjavljanja in sodelovanja v postopku. Prilaga zapisnik o opravljenem razgovoru z nasprotnim udeležencem z dne 1. 6. 2022 in opisuje dejanske okoliščine o njegovem zdravstvenem in psihofizičnem stanju, ki nasprotujejo izvedeniškemu mnenju. Nasprotni udeleženec od 11. 6. 2022 nima dejanskega bivališča, spi v šotoru, postaja vse bolj nervozen, verbalno agresiven, grozi s samomorom in napadom na druge. Priznava, da se ne more obvladati. Ne sprejema nobenega vodenja, usmeritev in navodil. Zavrača zdravljenje. Izkazane zdravstvene težave, življenjski slog in zavračanje zdravljenja utemeljujejo namestitev v varovani oddelek.

3Pritožba je utemeljena.

4Očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, ker sodišče ni upoštevalo pravic udeležencev do sodelovanja v postopku, so utemeljeni.

5Za postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča se smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena ZDZdr, če v tem poglavju ni drugače določeno (drugi odstavek 75. člena ZDZdr). Pritožba pravilno opozarja, da sodišče postopka, določenega z zakonom, sploh ni opravilo. Po pridobitvi pisnega mnenja izvedenca psihiatrične stroke (z dopolnitvijo) je izdalo izpodbijani sklep. Izvedeniško mnenje je udeležencem vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Pritrditi je treba pritožbi, da so podane hude kršitve 46., 47. in 32. člena ZDZdr ter absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1³ v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Po pridobitvi izvedeniškega mnenja mora sodišče obvezno razpisati narok. Nanj mora povabiti predlagatelja, obravnavano osebo, odvetnika, zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, zastopnika in druge, ki bi lahko dali podatke za odločitev (prvi odstavek 46. člena ZDZdr). V postopku mora sodišče vzpostaviti stik z obravnavano osebo, tako da jo samo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje (drugi odstavek 46. člena ZDZdr). Pogovor izvedenca z obravnavano osebo ne zadošča. Prav ima pritožba, da je treba izvedeniško mnenje, če je izdelano pred obravnavo, najmanj vročiti udeležencem v izjavo. Izvedenca in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev, pa je na naroku treba zaslišati, vključno z osebo, če je to glede na njeno zdravstveno stanje mogoče. Kot pravilno opozarja pritožba, ima predlagatelj pravico do izjave ne le o pisnem izvedeniškem mnenju, pač pa tudi do sodelovanja pri izvajanju tega dokaza na naroku (pravico do zastavljanja vprašanj izvedencu – drugi odstavek 47. člena ZDZdr in prvi odstavek 32. člena ZDZdr).

6Vse te postopkovne določbe so bile v obravnavanem primeru prezrte, postopek, ki ga predpisuje zakon, pa sploh ni bil izveden, kar nakazuje, da tudi dejansko stanje še ni ugotovljeno. To je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, da ga bo opravilo, kot mu narekujejo zgoraj povzete določbe ZDZdr (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Pritožbeno sodišče celotnega postopka za sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda ne more izvajati prvič samo oziroma namesto sodišča prve stopnje. Na ta način bi nesorazmerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe, medtem ko s ponovnim odločanjem oziroma izvedbo celotnega dokaznega postopka na prvi stopnji ne bo nesorazmerno poseženo v pravico udeležencev do sojenje brez nepotrebnega odlašanja.

7Pritožbeno sodišče mora po uradni dolžnosti opozoriti, da je sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zgolj dobesedno prepisalo izvedeniško mnenje⁴ in besedilo prvega odstavka 74. člena in drugega odstavka 75. člena ZDZdr. Nato je navedlo, da se strinja z mnenjem izvedenca in da upoštevajoč njegovo mnenje ni razpisalo naroka, ker niso podani vsi zakonski pogoji, ki bi opravičevali sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.

8Opisana obrazložitev ne zadosti niti minimalnim standardom obrazloženosti sodne odločbe. Gre za navidezno obrazložitev,⁵ v resnici pa je ni, saj nima nobenih razlogov niti ugotovitev (kaj šele dokazne ocene) o pravno relevantnih dejstvih – to je o (ne)obstoju pogojev za prisilno pridržanje osebe v socialnovarstvenem zavodu. Sprejem v varovani oddelek brez privolitve pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena Ustave. Gre za hud poseg v človekove pravice. Zato je dovoljen v primerih, če milejši ukrepi ne zadostujejo in če so kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.⁶ Sodišče mora natančno in popolno ugotoviti konkretne okoliščine, ki narekujejo tak ukrep ali navesti, zakaj in zaradi katerega razloga predlog ni utemeljen, kar mora vse v sklepu natančno in jasno obrazložiti.⁷ V obravnavanem primeru take obrazložitve ni, zato sklepa ni mogoče vsebinsko preizkusiti. Tudi te procesne kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, ker ne more in ne sme namesto sodišča prve stopnje pisati sodne odločbe. Gre za dodatno okoliščino, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa v točki I izreka.

9V novem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi navedene kršitve in izvede dokazni postopek skladno z določbami 40. do 52. člena ZDZdr. Sprejeto odločitev pa bo moralo v sklepu natančno in popolno obrazložiti, tako da jo bo mogoče vsebinsko preizkusiti.

¹ Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
³ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
⁴ Od strani 9 do 14 izvedeniškega mnenja na red. št. 3 spisa in stran 2 dopolnitve izvedeniškega mnenja na red. št. 6 spisa.
⁵ Primerjaj: Zobec J., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 307.
⁶ Če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, oseba pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način ter če je podano resno ogrožanje (življenja, zdravja, premoženja) osebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoč (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi).
⁷ Primerjaj tudi: VSRS sklep II Ips 45/2002 z dne 21. 8. 2020 – točka 14: „Odsev velikega pomena varovane dobrine – osebne svobode -, v katero se pri sprejemu osebe z duševno motnjo posega, je z materialnopravnega vidika dokazni standard, ki je v sodnih postopkih potreben za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek SVZ, s procesno pravnega vidika pa obseg in natančnost obrazložitve o obstoju pogojev za prisilno pridržanje oziroma njegovo podaljšanje.“