VSRS Sodba XI Ips 69156/2021

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje v roku 24 ur.

A.

1Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s sklepom z dne 16. 3. 2022 ob vloženi obtožnici obdolženemu A. A., kateremu se očita storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), podaljšal pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 28. 3. 2022 pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnilo.

2Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora vlagajo obdolženčevi zagovorniki zahtevo za varstvo zakonitosti, kot uvodoma navajajo, zaradi bistvene in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe. Prvostopenjskemu sodišču očitajo kršitev 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP in kršitev načela poštenega sojenja, ker je sodišče o podaljšanju pripora odločilo pred potekom 24 urnega roka za podajo odgovora na predlog tožilstva za podaljšanje pripora od vročitve prevedene obtožnice obdolžencu. Sodišču očitajo kršitev določb Ustave in ZKP, ki jih konkretno ne navedejo, še iz razloga, ker je sodišče pripor po obtožbi podaljšalo šele s sklepom z dne 16. 3. 2022, pri čemer pa je bil pripor po predhodnem sklepu v preiskavi podaljšan le do 15. 3. 2022. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi.

3Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP podala odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti, v katerem pritrjuje utemeljenosti očitka, da je sodišče o podaljšanju pripora odločilo še preden se je za obdolženca iztekel rok za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora, s čimer je kršilo pravice obsojenca iz 22. člena (pravica do enakega varstva pravic) in 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku) ter določbo drugega odstavka 272. člena ZKP. Pri tem pritrjuje navedbam zagovornikov, da začne rok iz drugega odstavka 272. člena ZKP za obdolženca, ki slovenskega jezika ne razume, teči šele z vročitvijo celotne obtožnice v jeziku, ki ga razume, saj je zgolj na ta način obdolžencu dana realna možnost, da se seznani in opredeli glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njegov pravni položaj. Meni, da pravici obdolženca do podaje odgovora na predlog za podaljšanje pripora v konkretnem primeru z vročitvijo obtožnice ob prisotnosti sodne tolmačke in opozorilom o možnosti podaje odgovora na predlog v 24 urah ni bilo zadoščeno. Tožilka pa nasprotuje stališču vložnikov, da je bil obdolžencu pripor odpravljen s tem, ko do poteka roka po prejšnjem sklepu o podaljšanju pripora ta ni bil podaljšan. Sklep o podaljšanju pripora zaradi tega ni nezakonit. Tožilka Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke poslalo obdolžencu v prevodu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B-1.

5Vložniki prvostopenjskem sodišču očitajo kršitev 22. in 29. člena Ustave v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP ter kršitev načela poštenega sojenja, ker je sodišče o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora po obtožbi odločilo pred potekom 24 urnega roka, določenega v drugem odstavku 272. člena ZKP, od vročitve prevedene obtožnice obdolžencu. To je namreč obdolžencu vročilo šele 16. 3. 2022, to je na isti dan kot je izdalo izpodbijani sklep. Vložniki se pri tem sklicujejo na drugi odstavek 8. člena ZKP, ki določa, da mora biti obdolžencu zagotovljeno pisno prevajanje listin, ki so bistvene za uveljavljanje njegovih pravic, med njimi izrecno tudi obtožnega akta. Menijo, da 24 urni rok za odgovor na predlog tožilstva za podaljšanje pripora po drugem odstavku 272. člena ZKP lahko začne teči šele z vročitvijo celotne obtožnice obdolžencu v jeziku, ki ga ta razume, skupaj s pravnim poukom. Obdolžencu pa je bila pred odločitvijo sodišča dne 10. 8. 2022 vročena obtožnica v slovenskem jeziku v prisotnosti sodne tolmačke, ki je obdolženca seznanila z njegovo pravico, da se o predlogu izjasni v roku 24 ur, česar pa obdolženec, ki razlogov iz predloga ni razumel, ni mogel storiti. S takšnim postopanjem sodišča obdolžencu ni bilo omogočeno izvrševanje pravice po drugem odstavku 272. člena ZKP oziroma je bilo takšno postopanje v nasprotju z določbami ZKP. Obdolžencu tako ni bilo omogočeno, da se seznani in opredeli do vseh listin v spisu, ki bi lahko v njegovo škodo vplivale na odločitev sodišča. Izhajajoč iz 29. člena Ustave in drugega odstavka 272. člena ZKP ima obramba pravico, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so navedene v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira in ponudi nasprotna dejstva in dokaze.

6Iz podatkov spisa izhaja, da je bila obtožnica z dne 9. 3. 2022 obdolžencu v slovenskem jeziku vročena na posebnem naroku za vročitev obtožbe dne 10. 3. 2022 ob prisotnosti sodne tolmačke za nemški jezik (list. št. 289 spisa). Obdolženec je bil na naroku poučen, da ima pravico podati ugovor zoper obtožnico v roku osmih dni od vročitve njenega prevoda. Ravno tako je bil poučen, da je v obtožnici predlagano podaljšanje pripora in da lahko odgovor na ta predlog poda v 24 urah. Obdolženec je izjavil, da se bo o podaji ugovora zoper obtožbo posvetoval z zagovornikom, glede predloga za podaljšanje pripora pa izjave ni podal. Pisni prevod obtožnice je bil obdolžencu vročen dne 16. 3. 2022.

7Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo,¹ da določba drugega odstavka 272. člena ZKP opredeljuje dolžnost sodišča po zagotavljanju kontradiktornosti pri podaljšanju pripora, saj določa, da sodišče obdolženca, ki je v priporu, pouči, da lahko v 24 urah poda odgovor na predlog za podaljšanje pripora, ki je podan v obtožnici. Pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena v vsakem sodnem postopku. Gre za pravico do izjave oziroma pravico do kontradiktornosti, ki izhaja iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) ter 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Stranka mora imeti ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku, ki se nanaša na njene pravice in pravne interese. Da ta pravica ni le navidezna, pač pa realna in učinkovita, mora biti stranki predhodno omogočeno, da izve za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do poštenega sojenja zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se seznani in opredeli do vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko na njeno škodo vplivale na odločitev sodišča. Iz 29. člena Ustave in drugega odstavka 272. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča po zagotavljanju kontradiktornosti zato predpostavlja vročitev obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora obdolžencu in zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu, in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.

8V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že tudi sprejeto stališče, da se lahko obramba do predloga za podaljšanje pripora, podanega v obtožnici, opredeli šele, ko je seznanjena tudi s tistim delom obtožnice, v katerem je podana obrazložitev očitkov obdolžencu oz. utemeljenega suma. To pomeni, da začne 24-urni rok teči šele z vročitvijo celotne obtožnice.

9Če obdolženec slovenskega jezika ne razume, mu sodišče ob vložitvi obtožnice, v kateri je predlagano podaljšanje pripora, zaradi same narave postopka, ki zahteva hitro postopanje sodišča, lahko vroči obtožnico s predlogom tudi na posebnem naroku. V tem primeru mu mora s sodelovanjem sodnega tolmača zagotoviti ustno prevajanje predloga in bistvenih delov obtožnice, iz katerih izhaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. Obdolžencu s tem omogoči, da se v odgovoru na predlog, ki ga ima pravico podati v roku 24 ur, po vsebini izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so navedene v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira in ponudi nasprotna dejstva in dokaze. Pritrditi je sicer zagovornikom, da 1. odstavek 8.člena ZKP določa, da je obdolžencu potrebno zagotoviti pisni prevod obtožnice. Vendar v primeru, ko je obdolženec v priporu, zato, da se mu omogoči, da se izjavi o predlogu za podaljšanje pripora zadošča, da se mu zagotovi usten prevod bistvenih delov obtožnice, v delu, ki se nanaša na obstoj utemeljenega suma. Pisni prevod celotne obtožnice pa je potrebno zagotoviti, da se obdolžencu omogoči, da zoper obtožnico ugovarja.

10Kot izhaja iz zgoraj povzetih podatkov spisa, je sodišče tudi v obravnavani zadevi sicer izvedlo narok za vročitev obtožnice ob prisotnosti sodne tolmačke. Vendar pa iz zapisnika naroka z dne 10. 3. 2022 ne izhaja, da bi bila obtožnica vsaj v bistvenih delih obdolžencu prevedena in mu s tem zagotovljena realna možnost, da se o predlaganem podaljšanju pripora v roku 24 ur izjavi (drugi odstavek 272. člena ZKP). Glede na navedeno je 24-urni rok za odgovor po drugem odstavku 272. člena ZKP začel teči šele z vročitvijo prevoda celotne obtožnice obdolžencu. Ta pa je bila obdolžencu vročena dne 16. 3. 2022, torej istega dne, ko je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom že odločilo o predlogu tožilstva in obdolžencu pripor podaljšalo.

11Glede na navedeno procesno dejansko stanje Vrhovno sodišče pritrjuje očitku vložnika v zahtevi, da obdolžencu ni bila zagotovljena dejanska možnost, da se pred odločitvijo sodišča o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora seznani s predlogom v jeziku, ki ga razume in o njem v roku kot ga določa drugi odstavek 272. člena ZKP zavzame stališče. S takšnim postopanjem pa je sodišče kršilo pravice obdolženca do minimalnih procesnih jamstev poštenega postopka iz 29. člena Ustave in pravico do enakega varstva pravic oziroma iz te izvirajočo pravico do kontradiktornosti postopka iz 22. člena Ustave, vse v povezavi z drugim odstavkom 272. člena ZKP.

B-2.

12Neutemeljeno pa vložniki zatrjujejo, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo procesnih pravic obdolženca, ker je bil ta podaljšan po izteku časa, za katerega je bil pripor podaljšan s predhodnim sklepom o priporu in da je bil pripor zaradi te zamude odpravljen. Vložniki sicer pravilno ugotavljajo, da je bil obdolžencu pripor s sklepom I Ks 69156/2021 z dne 11. 2. 2022 podaljšan do dne 15. 3. 2022 do 03.23 ure, pri čemer je bil izpodbijani sklep o priporu izdan šele 16. 3. 2022. Sodišče tako o podaljšanju pripora ni odločilo pravočasno in je bil obdolženec v vmesnem času v priporu brez izdane sodne odločbe, kar lahko pomeni kršitev obdolženčeve pravice do osebne svobode (19. člen Ustave), ki ima za posledico, da sklep o podaljšanju pripora ne more učinkovati za nazaj. Vendar pa nepravočasna izdaja sklepa o podaljšanju pripora nima avtomatično za posledico izpustitve obdolženca iz pripora. Zakonska ureditev (enako kot to velja za odreditev in podaljšanje pripora) namreč tudi odpravo pripora veže na izdajo sodne odločbe. Zakon o kazenskem postopku upravi zapora ne daje pravice, da po izteku roka, za katerega je bil pripor odrejen oziroma podaljšan, obdolženca izpusti. Ravno tako sam sklep o podaljšanju pripora zaradi zamude pri odločanju o podaljšanju pripora ni nezakonit. Z izdajo sklepa o podaljšanju pripora, ki učinkuje od njegove vročitve, je nezakonito stanje dejansko odpravljeno.²

C.

13Vrhovno sodišče je ugotovilo kršitev pravic iz 22. člena in druge alineje 29. člena Ustave RS Ustave v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZKP, zato je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo ter sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev v 24 urah od prejema te sodbe (prvi odstavek 426. člena ZKP). V novem postopku bo moralo sodišče obdolžencu omogočiti, da se do predloga državnega tožilca za podaljšanje pripora opredeli, nato pa o predlogu odločiti v roku 24 ur od prejema te sodbe.

¹ Glej sodbi XI Ips 53025/2020 z dne 8. 3. 2021 in XI Ips 11256/2021 z dne 4. 11. 2021.
² Tako tudi sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 304/2007 z dne 23. 8. 2007 in XI Ips 8230/2017 z dne 10. 8. 2017.