VSL Sklep II Ip 80/2022

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika zavrne kot neutemeljen (I. točka izreka sklepa), da se ugovor stvarne pristojnosti zavrne (II. točka izreka sklepa) in da je dolžnik dolžan upniku povrniti 244,80 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (III. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se po stečajnem upravitelju pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče odločalo v isti zadevi kot že Okrožno sodišče v Kranju, ki je že dne 22. 10. 2021 izdalo sklep, s katerim je isti izpraznitvi nalog razveljavilo, postopek pa se bo nadaljeval s tožbo. Na to bi moralo paziti sodišče, ki si je uzurpiralo pravico odločanja, po uradni dolžnosti. Sodišče je napačno zavrnilo ugovor stvarne pristojnosti, saj je za odločanje v postopku insolventnosti pristojno okrožno sodišče. Po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, sodišče pa ni pojasnilo, katero od izjem po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP je upoštevalo. Zmotno je stališče sodišča, da gre v tej zadevi za nedenarno terjatev, ki je ni mogoče izraziti v denarju in naj zato ne bi vplivala na obseg stečajne mase. V skladu z 253. členom ZFPPIPP se nedenarne terjatve pretvorijo v denarne in v tem členu ni navedena nobena izjema. Upnik bi lahko uveljavljal pogojno odškodninsko terjatev, ki bi jo izračunal tako, da bi znesek najemnine pomnožil s številom ocenjenega zasedanja njegovih prostorov ali pa zahtevati plačilo najemnine kot stroškov stečajnega postopka. Dolžnik bi moral prostore izprazniti tako, da bi demontiral velike delovne stroje, ki jih je mogoče prestaviti le z žerjavi, potem pa te odpeljati na drugo lokacijo s posebnim prevozom. Ti stroški bi neposredno bremenili stečajno maso in s tem zmanjšali poplačilo upnikov. Priglaša pritožbene stroške sodne takse.

3Upnik je na pritožbo odgovoril po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sicer Najemne pogodbe in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 1/2020 z dne 13. 11. 2020 in Aneksa k najemni pogodbi in Dodatka k sporazumu o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 5/2021 z dne 27. 5. 2021, na podlagi katerega je upnik zahteval, da dolžnik izprazni poslovni prostor nepremičnino ID znak 1, stavba št. 2, saj je najemno razmerje prenehalo 30. 6. 2021 (t.j. s potekom časa).

7Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da je Okrožno sodišče v Kranju dne 22. 10. 2011 izdalo sklep, s katerim je na obrazložen ugovor dolžnika razveljavilo izpraznitveni nalog z dne 6. 10. 2021, izdan na predlog upnika. Pri tem v nasprotju s stališčem dolžnika ne gre za "isti" izpraznitveni nalog, temveč je bil pred Okrožnim sodiščem v Kranju izdan nalog za izpraznitev poslovnega prostora v pravdnem postopku, v tej zadevi pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Upnik je torej kljub sklenitvi in po sklenitvi izvršilnega naslova, t.j. neposredno izvršljivega notarskega zapisa, izvršilni naslov za izpraznitev poskušal pridobiti še v pravdnem postopku, kar pomeni, da je kvečjemu v tistem pravdnem postopku podana procesna ovira "res transacta" (primerjaj sklep VSL I Cp 891/2018). V 23. členu najemne pogodbe, sklenjene v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, sta se stranki namreč dogovorili, da je najemnik z dnem prenehanja najemnega razmerja dolžan upniku izročiti sporne poslovne prostore, izpraznjene vseh njegovih stvari, v točki Šestič v nadaljevanju sklenjenega Sporazuma o zavarovanju pa je dolžnik izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo (tudi) terjatve glede izpraznitve in izselitve iz prostorov najema v dogovorjenem roku.¹

8Prav tako dolžnik neutemeljeno ugovarja stvarni pristojnosti sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno pojasnilo, da v navedeni zadevi ne gre za stečajni postopek, ampak gre za izvršilni postopek, za vodenje katerega je pristojno na podlagi 5. člena ZIZ, ki določa, da je za dovolitev izvršbe in zavarovanja stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače, in 99. člena Zakona o sodiščih, ki ureja pristojnost okrajnega sodišča ter v tretji točki drugega odstavka določa, da je okrajno sodišče pristojno v zadevah izvršbe in zavarovanja.

9Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe dolžnika v zvezi s tem, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe zaradi uveljavitve nedenarne terjatve. Splošen izraz terjatev (obligacijska pravica) je v ZFPPIPP uporabljen v enakem pomenu, kot se uporablja v obligacijskem pravu. Po prvem odstavku 20. člena ZFPPIPP je tako terjatev pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev (primerjaj prvi odstavek 34. člena OZ). Začetek postopka zaradi insolventnosti pa učinkuje (ima pravne posledice) samo za nedenarne dajatvene terjatve (obveznosti) in storitvene terjatve (obveznosti), ne pa tudi za opustitvene in dopustitvene terjatve (obveznosti). Zato je pojem nedenarna terjatev v ZFPPIPP uporabljen v ožjem pomenu, samo za nedenarne dajatvene terjatve in storitvene terjatve (drugi odstavek 20. člena ZFPPIPP²).³

10Če ima upnik nedenarno terjatev na dajatev ali storitev (na primer dolžnik mora po sodbi upniku narediti ali obnoviti fasado na hiši, zgraditi cesto, podreti zid, narediti kanalizacijo ...), se nedenarna terjatev z začetkom stečajnega postopka pretvori v denarno terjatev (253. člen ZFPPIPP) po tržni vrednost ob začetku stečajnega postopka. Ta pretvorba, ki je odraz zahteve po enakem obravnavanju vseh upnikov, ima značilnost spremembe vsebine obligacijskega razmerja.

11Če ima upnik nedenarno terjatev na opustitev ali dopustitev, pa stečajni postopek ne vpliva na tako terjatev. Sodna praksa v to skupino uvršča tudi terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine (sodba in sklep VSL sodba in sklep I Cp 1601/2016, sklep VSK Ip 61/2012, sklep VSK I Ip 785/2010, sklep VSRS II Ips 215/2011). Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da se stečajni postopek vodi z namenom, da bi upniki iz premoženja dolžnika prejeli plačilo svoje terjatve. Upnik pa v tem primeru nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, ampak je njegov interes v tem, da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, to je, da bi mu vrnil poslovni prostor. Navedeno za upnika ne predstavlja niti dajatve niti storitve na njegovem premoženju, ki bi njegovo premoženje povečala. Take nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku, niti ne pride do pretvorbe terjatve v denarno terjatev. Upnikov interes na izpraznitev prostora je lahko popolnoma drug kot je ta, da bi prostore oddajal v najem. Posledično to pomeni, da je izvršba take terjatve dopustna, zato je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi za uveljavitev take terjatve. V zvezi s takšno izvršbo (ali prostovoljno izpolnitvijo) nastali stroški so v tem primeru strošek stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP), saj so obveznost, ki nastane po začetku stečajnega postopka.⁴ Neutemeljeno se zato dolžnik sklicuje (sicer prvič in prepozno šele pritožbi - prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) na stroške mehanizacije, ki naj bi s tem nastali.

12Posebnih pritožbenih navedbe glede stroškov ugovornega postopka dolžnik ne podaja, ob materialnopravnem preizkusu odločitve v III. točki izreka pa višje sodišče ugotavlja, da je pravilna tudi ta, saj so bili stroški upnikovega odgovora na ugovor potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

13Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Če gre za terjatev izselitve, ki je posledica preteka časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena, se taka izselitev dopušča, notarskemu zapisu pa priznava moč izvršilnega naslova. To velja tako za stanovanja kot za poslovne prostore. Sodna praksa je zavzela stališče, da je v tem primeru izvršba terjatve izselitve odvisna od odložnega pogoja, ki se s potekom časa uresniči (sklep VSM sklep I Ip 1003/2012, VSC I Ip 452/2013). Tako dr. Damjan Orož, Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti, doktorska disertacija, str 86 in 87.
² Ta določa: Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve.
³ Nina Plavšak, Komentar Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, 2017, razdelek 2.9.1.
⁴ Točke 9., 10. in 11. obrazložitve so povzete in prilagojene po dr. Damjan Orož, Razmerje med stečajem, prisilno poravnavo, izvršbo in sodnimi penali, prispevek na Izvršilni šoli 2018, str. 4 in 5, saj gre za bistveno podobno dejansko stanje.