VSL Sklep II Ip 313/2022

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v delu 2. točke I. točke izreka, kjer je sodišče prve stopnje sklenilo, da se „na podlagi upnikove pobotne izjave z“ razveljavi, v II. točki izreka pa spremeni tako, da upnik sam krije svoje stroške vloge z dne 12. 11. 2021.

II. Upnik je dolžan dolžniku v roku 8 dni povrniti 36,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno plačilo do plačila.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka izvršbo delno ustavilo in sicer na podlagi poplačila v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani In 819/2015 za 2.549,29 EUR in 156.389,24 EUR (1. točka I. točke izreka) in na podlagi upnikove pobotne izjave z dne 2. 4. 2019 za 136.204,36 EUR (2. točka I. točke izreka). Sklenilo je še, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh plačati 1.119,96 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude s pripadki (II. točka izreka).

2Sklep s pravočasno pritožbo v delu I. točke izreka, kjer je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo na podlagi pobotne izjave upnika ter v stroškovnem delu, izpodbija dolžnik. Meni, da pobota sodišče ne bi smelo ugotoviti, ker zanj še niso izpolnjeni pogoji in terjatev tudi ni pravilno obračunana. Sodišče mu pred izpodbijano odločitvijo niti ni dalo možnosti izjave o predlogu za pobot in mu je bila kršena pravica do izjave. Glede upniku priznanih stroškov pa navaja, da slednjemu terjatve ni bilo treba priglasiti, ker jo upnik že izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku, zaradi česar njena priglasitev ni bila potrebna in upnik do povračila stroškov te priglasitve ni upravičen. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

3V odgovoru na pritožbo dolžnika upnik predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Meni tudi, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Izpostavi, da je upnik z vlogoma z dne 2. 4. 2019 in 12. 11. 2021, ki jih povzema izpodbijani sklep v 1. in 2. točki obrazložitve, delno umaknil svoj predlog za izvršbo in posledično je bil izdan deklaratorni sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je dolžniku le v korist. Meni tudi, da je pritožba prepozna, ker dolžnik obračuna terjatve upnika na razdelitvenem naroku v zadevi VL 198899/2013 s pristopi (tudi predmetne izvršilne zadeve), ki je bil opravljen že 6. 12. 2021, ni izpodbijal. Sklicuje se na določbo drugega odstavka 201. člena ZIZ, po kateri je priglašene terjatve upnikov mogoče izpodbijati le na samem naroku, pod pogojem, da terjatve brez svoje krivde upravičenec ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Nadalje meni, da dolžnikov pravni interes za pritožbo ni podan tudi iz razloga, ker je bila kupnina v zadevi VL 198899/2013 s pristopi že razdeljena in ni zadoščala za poplačilo vseh terjatev vseh upnikov iz vseh izvršilnih zadev, zaradi česar dolžnik iz preostanka kupnine, ki ga ni, ne bo poplačan. Notranje poplačilno razmerje med upniki pa se ga po presoji upnika ne tiče in se dolžnikov položaj v zvezi s tem zaradi vložene pritožbe v ničemer ne more izboljšati. V nadaljevanju pojasni še, da ni predlagal procesnega pobota temveč prenehanje terjatve zaradi v letu 2019 izjavljenega pobota, kar tudi obrazloži.

4Pritožba je utemeljena.

5Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je med drugim tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (4. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Tega ima za vložitev pritožbe stranka, za katero je izdana odločba neugodna.

6Sodišče prve stopnje je v I. točki izpodbijani sklep izdalo na podlagi prvega in tretjega odstavka 43. člena ZIZ, po katerih sodišče v primeru upnikovega (delnega) umika predloga za izvršbo, izvršilni postopek (delno) ustavi. Gre za dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve. Ker (delni) umik predloga za izvršbo učinkuje takoj, ko ga sodišče prejme, je posledični sklep sodišča o umiku oziroma ustavitvi postopka le dekleratorne narave. Z njim o materialnih pravicah strank ni odločeno in v skladu z določbo četrtega odstavka 43. člena ZIZ lahko upnik po umiku predloga vloži tudi nov predlog za izvršbo. S sklepom o (delni) ustavitvi postopka zaradi upnikovega (delnega) umika predloga tako sodišče le ugotovi ustavitev postopka, ne da bi pri tem ugotavljalo oziroma odločalo tudi o kakršnihkoli pravicah in obveznostih strank v zvezi s samo terjatvijo.

7Gola ustavitev z dnem umika, oziroma na dan, ki ga označi upnik, je zato praviloma dolžniku res v korist. A v konkretnem primeru sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu izvršbe ni le ustavilo. V 2. točki I. točke izreka je navedlo tudi, da se postopek ustavi „na podlagi upnikove pobotne izjave z dne 2. 4. 2019“, kar ni predmet sklepa o ustavitvi na podlagi 43. člena ZIZ. In le v tem delu je izpodbijana odločitev za dolžnika tudi sporna. Iz razlogov pritožbe namreč izhaja, da dolžnik nasprotuje samemu pobotu, ne pa tudi ustavitvi. Ob povedanem pa ni mogoče pritrditi upniku, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo glede navedene odločitve, saj z njo ne izpodbija samega umika, temveč ugotovitev, da se izvršba ustavi zaradi pobotne izjave.

8Napačno pa je tudi pravno naziranje upnika, da je pritožba prepozna in da bi smel dolžnik terjatev upnika izpodbijati le na naroku za razdelitev kupnine, ki je bil opravljen že 6. 12. 2021, dolžnik pa je pritožbo vložil kasneje. Kot izhaja iz določbe drugega odstavka 201. člena ZIZ ima dolžnik to možnost, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. S predmetno pritožbo dolžnik terjatev upnika iz naslova priglašenih stroškov za priglasitev terjatve na razdelitveni narok pravočasno izpodbija ravno z dovoljenim rednim pravnim sredstvom (prvi in tretji odstavek 9. člena ZIZ). Poleg tega na obračun terjatve, ki ga pripravi izvršilni upnik, to je upnik na čigar predlog se vodi izvršilni postopek, sodišče pri poplačilu ni vezano. Izvršilno sodišče mora samo opraviti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je ta opravil obračun že sam (v tem primeru preveri njegovo pravilnost) in ne glede na to, da morebiti drugi upniki ali dolžnik na razdelitvenem naroku nimajo pripomb na tak upnikov obračun terjatve. Dolžniku torej obračuna terjatve, kot ga je pripravil upnik, ni bilo treba še posebej izpodbijati, saj terjatev upnika iz naslova priglašenih stroškov priglasitve terjatve dolžnik izpodbija že rednim pravnim sredstvom med izvršilnim postopkom (drugi odstavek 201. člena ZIZ na katerega se sklicuje ravno upnik), to je s predmetno pritožbo, ki glede na vse pojasnjeno, ni prepozna.

9Ne gre pritrditi niti nadaljnjemu pravnemu stališču upnika, da se pravni položaj dolžnika z morebitnim uspehom s to pritožbo zaradi razdeljene kupnine ne more izboljšati. Pravni interes dolžnika je podan tudi iz razloga možnosti višjega poplačila glavnic terjatev svojih upnikov na račun manj priznanih in zato manj poplačanih izvršilnih stroškov enega.

10Ker torej glede na trditve upnika pritožba dolžnika ni ne prepozna, ne nedovoljena, jo je višje sodišče glede na pritožbene trditve in pravni interes dolžnika za pritožbo, preizkusilo v delu 2. točke I. točke izreka, ki glasi: „Na podlagi upnikove pobotne izjave z“ in v II. točki izreka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Z vlogo z dne 12. 11. 2021 je upnik delno umaknil svoj predlog za izvršbo na dan 2. 4. 2019, v višini 136.204,36 EUR. V skladu z določbo 43. člena ZIZ upnik lahko predlog za izvršbo (kadarkoli, vse do konca izvršilnega postopka) delno umakne, brez privolitve dolžnika,¹ o čemer sodišče izda le dekleratorni sklep o ustavitvi. Ob tem o kakršnihkoli matrialnih pravicah strank ne odloča in to tudi ni predmet izreka takega sklepa. Pritožbi dolžnika zoper to odločitev je zato višje sodišče že iz tega razloga ugodilo in sklep v delu, kolikor v njem sodišče navaja, da se izvršba delno ustavi „na podlagi upnikove pobotne izjave z“ razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Utemeljeno pa pritožba izpodbija tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Upnik je že s predlogom za izvršbo podal zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, zato mu terjatve zaradi poplačila ni treba posebej priglasiti (prim. 1. in 2. točko 196. člena ZIZ), prav tako pa mu terjatve tudi ni treba obračunati, saj bo tak obračun opravilo izvršilno sodišče samo. Ker prijava in obračun terjatve izvršilnega upnika ni potrebna, za izvršilni postopek tudi niso potrebni stroški, ki upniku z njeno prostovoljno a nepotrebno podajo nastanejo.² V tem delu je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, ko je kot potrebne upniku priznalo stroške priglasitve terjatve, zato je utemeljeni pritožbi dolžnika višje sodišče ugodilo in sklep spremenilo tako, da se stroškovni predlog upnika zavrne in te stroške krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Do trditev upnika in dolžnika, ki se nanašajo na sporen pobot, se višje sodišče, ker to ni bilo predmet izpodbijane odločitve in za presojo njene pravilnosti ni pravno pomembno, ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Ker je dolžnik s pritožbo uspel, mu je upnik dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka, svoje pa krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Višje sodišče je dolžniku priznalo priglašenih 3,20 EUR materialnih stroškov in 33,00 EUR sodne takse za pritožbo (prvi odstavek 29.b člena ZIZ in tarifna številka 4033 Zakona o sodnih taksah), skupaj 36,20 EUR. V primeru zamude s plačilom od prvega dne po preteku roka za prostovoljno plačilo tečejo tudi zakonske zamudne obresti (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006, 378. in prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

¹ Dolžnikova privolitev je potrebna le, če želi upnik kljub umiku obdržati zastavno pravico na predmetu izvršbe (drugi odstavek 43. člena ZIZ).
² Tako tudi VSM Sklep I Ip 935/2018 z dne 26. 2. 2019.