VSL Sklep IV Cpg 115/2022

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog subjekta vpisa A. d. o. o. za vpis spremembe zastopnika v sodni register zavrne.

1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo pritožbo B. B. zoper sklep Srg 2021/37303 z dne 22. 9. 2021, ki ga je izdala višja sodniška pomočnica in s katerim je bil pri subjektu vpisa A. d. o. o. izbrisan zastopnik B. B. in vpisan nov zastopnik C. C.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil B. B. Uveljavljal je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da predlog za vpis sprememb zastopnika zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne "prvostopenjskemu sodišču v nov postopek".

3V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba je utemeljena.

5Registrsko sodišče je v fazi vložene pritožbe zoper sklep višje sodniške pomočnice pritožniku z izpodbijanim sklepom priznalo status udeleženca v predmetnem registrskem postopku in izvedlo kontradiktoren pritožbeni postopek s posredovanjem pritožnikove pritožbe v odgovor subjektu vpisa kot predlagatelju vpisa spremembe zastopnika. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je registrsko sodišče vloženo pritožbo tudi vsebinsko presojalo, zato izrecno pritožbeno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg ni zagrešilo.

6V pritožbi zoper sklep Srg 2021/37303 z dne 22. 9. 2021 je pritožnik uveljavljal ničnost sklepa skupščine o njegovem odpoklicu z mesta direktorja subjekta vpisa in imenovanju C. C. kot novega direktorja. Razlog za ničnost je nepravilen sklic skupščine, ker je ni sklical pritožnik kot poslovodja, saj zahteve družbenikov za sklic (prvi odstavek 511. člena ZGD-1) ni prejel, posledično pa tudi ni bil izpolnjen pogoj poslovodjeve zavrnitve zahteve, ki bi utemeljeval sklic skupščine po družbenikih (tretji odstavek 511. člena ZGD-1).

7Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem registrskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je pravna posledica nepravilnega sklica skupščine po drugem odstavku 509. člena ZGD-1 neveljavnost sklepa. Neveljavnost sklepa pa ni sopomenka izpodbojnosti sklepa, kot to zmotno meni registrsko sodišče, pač pa je nadpomenka tako za izpodbojnost, kot za ničnost sklepa. Sklep skupščine, ki ni bila sklicana v skladu s prvim in tretjim odstavkom 511. člena ZGD-1, pa je ničen (dr. Marko Brus, Skupščinski sklepi in skupščina družbe z omejeno odgovornostjo, Pravosodni bilten 1/2017, stran 146-147).

8Ničnost sklepa skupščine, na katerem temelji predlog za vpis, je predhodno vprašanje, ki ga je treba rešiti pred odločitvijo registrskega sodišča o predlaganem vpisu v sodni register in ga lahko registrsko sodišče reši samo (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Le v primeru, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju (drugi odstavek 33. člena ZSReg), udeleženca postopka pa napoti, da zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, v določenem roku začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju (tretji odstavek 33. člena ZSReg).

9V obravnavanem primeru je sporno vprašanje pravilne vročitve zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisa. Slednji namreč trdi, da zahteve ni prejel, subjekt vpisa pa meni, da je bila vročitev direktorici družbenika D. d. o. o. kot pooblaščenki za sprejem pisanj, naslovljenih na subjekt vpisa, veljavna in zakonita, poslovodja subjekta vpisa pa s tem seznanjen z zahtevo družbenikov za sklic skupščine.

10Med udeležencema postopka so bila za presojo pravilnosti sklica skupščine odločilna sledeča nesporna pravno relevantna dejstva:

- poleg pritožnika so bili družbeniki subjekta vpisa še družbe D. d. o. o., E. d. o. o. in F. d. o. o.,

- družbenika E. d. o. o. in F. d. o. o. sta vložila pri subjektu vpisa zahtevo za sklic skupščine,

- navedeno zahtevo sta poslala na sedež subjekta vpisa, sprejela pa jo je za sprejem pisanj pooblaščena G. G., ki je tudi direktorica družbenika D. d. o. o.,

- skupščino subjekta vpisa sta sklicala njegova družbenika E. d. o. o. in F. d. o. o.,

- skupščina je potekala dne 17. 9. 2021, na njej pa so bili razen pritožnika prisotni vsi ostali družbeniki,

- na skupščini je bil soglasno izglasovan sklep o odpoklicu B. B. z mesta direktorja družbe A. d. o. o. in za direktorja imenovan C. C.

11Glede na navedena med udeleženci nesporna dejstva o tem, da je kot pooblaščenka za sprejem pisanj za subjekt vpisa zahtevo družbenikov za sklic skupščine sprejela G. G., direktorica družbenika D. d. o. o., po presoji pritožbenega sodišča vročitev zahteve za sklic skupščine ni pravilna. Vročitev po pooblaščencu kot posredniku vročitve naslovniku je po naravi stvari dovoljena le v primeru, če gre za realno pričakovanje, da bo oseba, ki je sprejela pisanje, z njim tudi pravočasno seznanila naslovnika, ni pa dovoljena vročitev preko osebe, pri kateri obstoji realna nevarnost, da ji zaradi navzkrižja interesov pisanje ne bo (pravočasno) izročila naslovniku (tako pravna teorija - Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2005, prva knjiga, stran 562, dr. Galič). ZPP (ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem in registrskem postopku kot vrsti nepravdnega postopka), zato v četrtem odstavku 140. člena izrecno določa, da izročitev pisanja drugi osebi (kot naslovniku) ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči. Pravna teorija v pojem nasprotnika vključuje tako nasprotno stranko, kot tudi stranskega intervenienta na strani nasprotne stranke (ibidem). Glede na predmet odločanja na skupščini subjekta vpisa, to je odpoklic B. B. kot direktorja družbe je evidentno, da je šlo v razmerju med družbenikom D. d. o. o. (ki je na skupščini glasoval za odpoklic) in B. B., katerega interes je ohranitev statusa direktorja v subjektu vpisa, za nasprotje interesov. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča v izpostavljenih okoliščinah obravnavanega primera glede vročitve zahteve družbenikov za sklic skupščine poslovodji subjekta vpisa na zgoraj opisan način na mestu uporaba četrtega odstavka 140. člena ZPP o nedovoljenosti take vročitve. Čim pa je tako, ni bil izpolnjen pogoj za sklic skupščine po družbenikih subjekta vpisa po tretjem odstavku 511. člena ZGD-1. Skupščina je bila sklicana nepravilno, sklepi, sprejeti na njej, pa nični (prva alinea 390. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1).

12Iz doslej razloženega izhaja, da sklep skupščine o odpoklicu B. B. z mesta direktorja in imenovanju novega direktorja, ki je bil podlaga za vložitev predloga za vpis, ni bil sprejet po predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg) in zato ni izpolnjena materialnopravna predpostavka za predlagani vpis v sodni register.

13Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (4. točka 39. člena ZSReg), potem ko je ugotovilo, da registrsko sodišče ni zagrešilo ob reševanju pritožbe upoštevnih postopkovnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg).