VSL Sodba I Cp 255/2015

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 212170/2013 z dne 30. 12. 2013 in sicer za glavnico v višini 471,52 EUR s pripadki ter stroške izvršilnega postopka v znesku 51,41 EUR s pripadki (I. točka izreka). V presežku za znesek 351,47 EUR s pripadki je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka v znesku 125,61 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka sodbo izpodbija po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da je upravičena tudi do zavrnjenega dela tožbenega zahtevka v znesku 26,71 EUR. To je strošek, ki je tožeči stranki nastal v zvezi z ugotavljanjem stroškov za ogrevanje. Ta ni bil vključen v pogodbeno dogovorjeno ceno upravljanja. Ker sodišče ni izvedlo naroka za glavno obravnavo in ni zaslišalo predlaganih prič, ni pravilno ugotovilo pogodbene volje pravdnih strank. Tožeča stranka izpodbija tudi odločitev, ki se nanaša na plačilo 4,58 EUR v zvezi z bančnimi provizijami.

3Tožena stranka vlaga laično pritožbo. V obrazložitvi navaja, da je glede na to, da tožeča stranka ves čas napačno obravnava stroške, ki jih je dolžna plačati, upravičena do plačila 61,64 EUR za obračun, ki ga mora opraviti sama. Stroške za toplotne števce v stanovanjih mora kriti vsak etažni lastnik sam, zato tožeča stranka iz tega naslova ni upravičena do 0,68 EUR. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je bila pobarvana ograja v skupnih prostorih stanovanjske hiše, zato do zneska 8,04 EUR tožeča stranka ni upravičena. Priznava, da se je preveč zaračunalo vodenje rezervnega sklada v mesecu juliju in ne maju. Ker je bilo čiščenje meteorne kanalizacije po računu izstavljeno za celotno ..., kjer je 778 enot, je pritožnica prepričana, da je upravičeno odštela 1,45 EUR. Tožeča stranka bi ji morala povrniti stroške rubeža v višini 65,45 EUR in pa 130,51 EUR iz naslova najemnin. Znesek dolga v višini 471,52 EUR je napačno obračunan, ker postavka pod št. 23 v znesku 3,57 EUR ni odšteta. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti določila glede postopkov v sporih majhne vrednosti, ki jih Zakon o pravdnem postopku vsebuje v 30. poglavju. V takšnem postopku se sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (l. odstavek 458. člena ZPP). Sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ali relativnih bistvenih kršitev postopka.

O pritožbi tožeče stranke

6Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje v 11. točki obrazložitve, da iz Pogodbe o upravljanju in aneksa št. 1 - 2003/5 k tej pogodbi sledi, da je ena od nalog upravnika ugotavljanje finančnih obveznosti oz. razdeljevanje stroškov, zato tožeča stranka ni upravičena do posebnega plačila. Če pa je tožeča stranka mnenja, da zaradi spremenjenih okoliščin tega opravila ne more izvajati v okviru sklenjene pogodbe, bi morala predlagati spremembo pogodbe in za to pridobiti soglasje ustrezne večine etažnih lastnikov. Brez podlage v sklenjeni pogodbi je zahtevek na plačilo 22,13 EUR neutemeljen, odločitev sodišča, ki je takšen zahtevek zavrnilo, pa materialnopravno pravilna.

7Neutemeljena je tudi pritožba v delu, ki se nanaša na plačilo bančnih provizij v znesku 4,58 EUR. Pritožbeno sodišče sprejema materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. V storitev upravljanja spada tudi evidentiranje akontativnih in drugih prihodkov ter poravnava obveznosti. Upravnik se je zavezal, da bo za pogodbeno določeno ceno poravnaval finančne obveznosti. Če je mnenja, da se opravil, ki so navedena v pogodbi ne more izvajati v okviru pogodbene cene upravljanja, bo moral predlagati spremembo.

8Ko ena od strank postopka predlaga izvedbo dokaza kot ga je v konkretnem primeru tožeča (npr. predlagala zaslišanje priče), mora eksaktno navesti, v zvezi s katerim pravnorelevantnih dejstvom, naj sodišče pričo zasliši. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni navajala naj sodišče zasliši predlagano pričo v zvezi z ugotavljanjem deleža ogrevanja in bančnimi provizijami, zato se v pritožbenem postopku neutemeljeno sklicuje na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

O pritožbi tožene stranke

9V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, ne pa, kadar je za stranke vsebinsko neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja). Formalni okviri proste presoje dokazne ocene zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazloženo) ter analitično sintetična. Vsem navedenim kriterijem izpodbijana sodba ustreza.

10Na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju imajo stanovalci vsekakor pravico, da račune reklamirajo, a jim za to delo ne pripada posebna nagrada, kot si to zmotno razlaga pritožnica.

11S pritožbeno navedbo, da so se čistili le števci na naslovu ..., pritožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v postopku spora majhne vrednosti ni dovoljeno. Enako velja tudi za pritožbeno navedbo, da barvanje ograje ni bilo izvedeno v skupnih prostorih. Da je bilo preveč zaračunano vodenje rezervnega sklada v mesecu juliju v znesku 0,02, pa je nedovoljena pritožbena novota, saj tega v postopku na prvi stopnji pritožnica ni uveljavljala. Tudi v točki 22 pritožnica izpodbija ugotovitve dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku ni dovoljeno. V postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da se je meteorna kanalizacija čistila samo 400 enotam, ker ostali meteorne kanalizacije nimajo.

12Pritožnica se je v postopku na prvi stopnji pavšalno sklicevala na pobot ne da bi določno opredelila, kakšen znesek uveljavlja v pobot iz naslova najemnine za skupne prostore in kako ga je izračunala, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da pobotnega ugovora ni postavila in ga tudi ni obravnavalo. Sodišče v pritožbenem postopku tudi ni našlo računske napake, na katero se sklicuje pritožnica, zato je obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13Obe pravdni stranki sta v pritožbenem postopku propadli, zato nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka sami (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).