VSK Sodba PRp 258/2022

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni glede odločbe o sankciji, tako da se obdolženemu za prekršek, opisan po točko 1. izpodbijane sodbe, po osmem odstavka 56. člena ZVoz-1 določi kazen - globa v višini 500,00 EUR, za prekršek, opisan pod točko 2. izpodbijane sodbe, pa po devetem odstavku 27. člena ZPrCP določi kazen – globa v višini 500,00 EUR, nakar se mu ob uporabi 27. člena Zakona o prekrških izreče enotna sankcija – globa v višini 1.000,00 EUR.

II. Globo mora obdolženi plačati v 30 (trideset) dneh od prejema te sodbe, lahko pa po poteku roka predlaga plačilo globe v obrokih pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Če obdolženec zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo, zaradi katerega bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, ne more plačati globe v višini najmanj 300,00 (tristo) evrov, lahko najpozneje do izteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe nadomesti z delom v splošno korist. Neplačana globa se bo sicer izterjala prisilno.

III. V nespremenjenem delu se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče obdolženca spoznalo za odgovornega za prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 in po devetem odstavku 27. člena ZPrCP ter mu izreklo enotno sankcijo opomin. Stranske kazni kazenskih točk ni izreklo, saj obdolženi v času storitve prekrška ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Obdolženec mora plačati tudi stroške zasega in hrambe vozila. Ker pogoji za stransko sankcijo odvzema motornega vozila lastniku niso izpolnjeni, je bilo vozilo vrnjeno lastniku.

2Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ in sicer se ne strinja z izrekom opomina. Kršitelj je videl znake policistke, za prekrške je bil že obravnavan, postopku se je želel izogniti, zato ne drži, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Kršitelj je bil v marcu 2019 že obravnavan zaradi vožnje neregistriranega vozila, vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in vožnje pod vplivom alkohola. Trdijo, da se je zavedal protipravnosti svojega ravnanja. Dejanje pomeni veliko grožnjo za varnost cestnega prometa. Pri tem se sklicujejo na sodbe Vrhovnega sodišča IV Ips 61/2012, 33/2016 in 35/2019 ter na odločbo Ustavnega sodišča Up 854/14. Sodišče namreč ni zaslišalo obeh policistov, ki sta osebno zaznala prekršek.

3V odgovoru na pritožbo je obdolženi pojasnil razloge za svoje ravnanje, opisal potek dogajanja in navedel, da ga vedno ustavi isti policist. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Po določbi 21. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) sme sodišče za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, izreči opomin. Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo.

6Razloge za izrek opomina je sodišče prve stopnje podrobno obrazložilo v točkah 7. in 8. izpodbijane sodbe. Glede prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 je ugotovilo, da je obdolženi medtem že izpolnil svoje obveznosti in pridobil vozniško dovoljenje. Prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 (v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1) stori oseba, ki vozi, čeprav nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Prekršek torej ni v tem, da ni bila izpolnjena neka predpisana obveznost¹, zato ne gre za položaj iz drugega odstavka 21. člena ZP-1. Tudi sicer pa je treba upoštevati, da je bil obdolženi že kaznovan za enak prekršek in da že zato izrek opomina ni na mestu.

7Glede prekrška po devetem odstavku 27. člena ZPrCP pa je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je obdolženi prekršek priznal, da je ravnal v strahu, da hujše posledice zaradi njegovega ravnanja niso nastale, da je v nadaljevanju postopka sodeloval s policisti in da za tovrstni prekršek predhodno ni bil obravnavan. Upoštevalo je tudi obdolženčeve premoženjske razmere. Pritožbeno sodišče se s presojo olajševalnih okoliščin ne strinja. Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih prekršek mogoče, kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek ocenil kot hujši prekršek, saj je zanj predpisal stransko kazen 5 kazenskih točk), oceniti za lahkega². Obdolženi je dejanje storil naklepno. Za kršitev cestnoprometnih predpisov je bil že kaznovan (iz seznama postopkov o prekršku izhaja, da je bil kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pri čemer je odklonil preizkus alkoholiziranosti, zaradi vožnje neregistriranega vozila in vožnje brez vozniškega dovoljenja v času, ko ni smel ponovno pridobiti vozniškega dovoljenja). Res je, da obdolženi doslej še ni bil obravnavan za prekršek po devetem odstavku 27. člena ZPrCP, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da je vozil kljub temu, da je vedel, da nima vozniškega dovoljenja (da je torej v prekršku), na znak policistke pa ni ustavil. Iz njegovega zagovora, povzetega v izpodbijani sodbi, nadalje izhaja, da je avtomobil parkiral pri neki hiši in da je nato peš odšel. Same okoliščine prekrška zato ne glede na to, da hujše posledice k sreči niso nastale in da je obdolženi dejanje priznal in je potem, ko so policisti prišli za njim, z njimi sodeloval³, niso take narave, da bi ga delale posebej lahkega in opravičevale izrek opomina.

8Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sodbo glede sankcije spremenilo (deveti odstavek 163. člena ZP-1), tako da je določilo za prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 globo v višini 500,00 EUR (osmi dostavek 56. člena ZVoz-1), za prekršek po devetem odstavku 27. člena ZPrCP pa globo v višini 500,00 EUR (deveti odstavek 27. člena ZPrCP). Po določbi 27. člena ZP-1 je nato izreklo enotno sankcijo – globo v višini 1.000,00 EUR, ki jo mora obdolženi plačati v 30 dneh.

9Pritožbeno sodišče je opravilo še uradni preizkus izpodbijane sodbe. Ker drugih kršitev ni našlo, je v preostalem delu potrdilo izpodbijano sodbo.

¹ Kot je to primer pri številnih prekrških z davčnega področja, ko je prekršek v tem, da storilec ne predloži pravočasno različnih obračunov, ali podatkov, stori pa to pred izdajo odločbe o prekršku.
² Pri težjih prekrških morajo biti okoliščine, ki jih delajo posebej lahko, bolj tehtne.
³ Ni pa sam pristopil do policistov.