VSL Sodba I Cp 532/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v 8. dneh tožeči stranki plačati 981,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, kot izhajajo iz točke I izreka sodbe. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8. dneh plačati 126,00 EUR stroškov tega postopka, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da bi sodišče moralo ohraniti v veljavi izdani sklep o izvršbi in ne odločati o tožbenem zahtevku, saj kot tak v postopku nikoli ni bil postavljen. Sodišče je napačno štelo kot začetek teka zamudnih obresti dan zapadlosti posameznega računa v plačilo, saj je odločalo o tožbenem zahtevku. Zato bi lahko odločalo o obveznosti plačila zamudnih obresti kvečjemu od trenutka vložitve pravnega sredstva dalje. Stroški pravdnega postopka so nespecificirani in zato sodbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Strošek sodne takse za e-predlog za izvršbo je 24,00 EUR, zato ni jasno, kaj naj bi znesek v višini 126,00 EUR predstavljal. Pritožnica v tem pritožbenem postopku uveljavlja nova dejstva in nove dokaze, na temelju prejetega opomina pred izvršbo za plačilo zavarovalne premije v višini 171,17 EUR z dne 8.1.2021, izdanega s strani Zavarovalnice d.d., ki hkrati predstavlja postavko v terjatvah po razdelilnikih, ki so predmet presoje utemeljenosti zahtevka tožeče stranke v tem postopku. Tožeča stranka bo neupravičeno obogatena v primeru, da bi sodba v tem pravdnem postopku postala pravnomočna. Opomin je prejela po vročitvi izpodbijane sodbe, sodišče pa je odločilo brez izvedbe naroka. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožeča stranka opravičena do zaračunavanja poljubne višine stroškov opominjanja, obrazložena odločitev sodišča pa je nedvomno ena od temeljnih dolžnosti oblastnega poseganja v pravice in svoboščine posameznika na eni strani ter na drugi strani pravica tožene stranke, da je seznanjena z vsemi razlogi sodbe. S postopanjem sodišča je nedvomno podana kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹), saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe, navedeni razlogi o odločilnih dejstvih pa so nejasni in med seboj v nasprotju. O odločilnih dejstvih je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, ki jih pravzaprav sploh ni. Sodišče je zagrešilo tudi kršitev iz določila 341. člena ZPP, saj ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti, saj vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki si tudi niso v nasprotju, prav tako je jasen izrek sodbe, ki tudi ne nasprotuje razlogom sodbe. Tudi glede razlogov o vsebini listin in med samimi listinami ni nobenih nasprotij. Tudi sicer pa kršitev po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP pritožnica uveljavlja brez konkretizacije kršitve, zato je pritožbeno sodišče opravilo le preizkus sodbe po uradni dolžnosti glede kršitve po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Tovrstne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni ugotovilo.

6Odločitev v izreku sodbe je skladna z določbo 2. odst. 436. člena ZPP, ki določa, da sodišče v primeru, če toženec vloži obrazložen ugovor, s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. O zadevi se odloči v navadni pravdi, s tem, da se zahtevku ugodi ali se ga zavrne. Pritožnica napačno navaja prakso, ki je veljala v preteklosti pred spremembo ZPP z novelo ZPP-E.

7Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni prerekala trditev tožeče stranke o tem, da je po pogodbi o opravljanju upravniških storitev upravičena zaračunati tudi stroške opominjanja, prav tako ni prerekala višine teh stroškov. Zato je sodišče prve stopnje ta dejstva upravičeno štelo za priznana skladno z določbo 214. člena ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje o teh stroških je glede na to zadostno obrazložena in materialnopravno pravilna.

8Odločitev sodišča prve stopnje o priznanju zamudnih obresti od posameznih datumov zapadlosti zneskov v plačilo je pravilna. Da sodišče ni odločalo o razveljavljenem predlogu za izvršbo, na tek zamude nima vpliva. Odločilno je, da je bila tožena stranka v zamudi s plačilom posameznih stroškov, česar v postopku na prvi stopnji ni prerekala, zato tega ne more več izpodbijati v pritožbi, saj v postopku v sporih majhne vrednosti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilna. Tožena stranka v pritožbi ne pojasni, katere določbe materialnega prava sodišče prve stopnje ni uporabilo ali jo je uporabilo napačno.

9Ena od posebnosti sporov majhne vrednosti je, da morajo v njih pravdne stranke zatrjevati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni nadaljnji pripravljalni vlogi (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih zatrjujejo in dokazi, ki jih predlagajo izven teh vlog (tudi v pritožbi) se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Zaradi navedenega so neupoštevne v pritožbi prvič podane navedbe glede prejetega opomina pred izvršbo za plačilo zavarovalne premije v višini 171,17 EUR z dne 8.1.2021, izdanega s strani Zavarovalnice d.d., ki naj bi hkrati predstavljal postavko v terjatvah po razdelilnikih, ki so predmet presoje utemeljenosti zahtevka tožeče stranke v tem postopku. Da bi jih sodišče lahko presojalo, bi namreč morale biti podane že tekom postopka na prvi stopnji. Tudi sicer tožena stranka v pritožbi ni navedla in iz predloženega opomina (B1) ne izhaja, da gre za isti strošek zavarovalne premije, ki ga je toženi stranki že zaračunala tožeča stranka. Tožena stranka tudi ni navedla, da je navedeni znesek enkrat že plačala, kar bi lahko pripeljalo do neupravičene obogatitve.

10Odločitev o stroških postopka je ustrezno obrazložena in jo je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je navedlo, da znesek 126,00 EUR predstavlja znesek plačane sodne takse. Poleg sodne takse za e-predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožeča stranka morala doplačati sodno takso za tožbo, tako da je skupen plačani znesek sodne takse znašal 126,00 EUR, kot je razvidno iz uradnega zaznamka v spisu, in ne zgolj 24,00 EUR, kot navaja pritožnica.

11Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami