VSM Sklep I Ip 82/2022

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dolžnika ter na nepremičnino dolžnika (I. točka izreka) in odložilo izvršbo do pravnomočnega konca ugovornega postopka, v presežku pa dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je dolžniku naložilo, da upniku v 8 dneh povrne stroške ugovornega postopka v znesku 301,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2V pravočasni pritožbi dolžnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi oziroma razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vztraja pri navedbah, podanih v ugovoru. Opozori na socialno stisko in finančne težave njegove družine, kar mu onemogoča, da bi dolg tekoče odplačeval. Oba z ženo sta brez zaposlitve, sam trenutno zaradi zdravstvenih težav. Družina živi od denarne socialne pomoči in otroškega dodatka za dva šoloobvezna otroka. Nepremičnina je njihovo edino premoženje, z njeno prodajo upnik ne bo mogel biti v celoti poplačan, zato gre za nesorazmerno sredstvo izvršbe. Odlog bi dolžniku začasno zmanjšal njegovo stisko in mu omogočil iskanje rešitev, s tem pa upnik ne bi bil izpostavljen nobenemu tveganju in mu ne bi nastajala škoda. Podan je pogoj za odlog iz 1. točke drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnik izpostavlja, da bi moral dolžnik predložiti mnenje Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), dolžnik pa meni, da bi ga moralo pridobiti sodišče (šesti odstavek 169. člena ZIZ). Predlaga njegovo pribavo. Izguba doma za dolžnika predstavlja nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo. Ker je izvršba na nepremičnino, ki je tudi dolžnikov dom in edino imetje, pod določenimi pogoji nedopustna, je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

K odločitvi o ugovoru:

5Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika¹ dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe tako preprečuje le zaključen izvršilni postopek.

6V obravnavani zadevi je vse od izdaje sklepa o izvršbi² v teku tudi izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet (v nadaljevanju OPP), torej je izvršilni postopek v teku, zato ovire, ki bi preprečevala nadaljevanje izvršbe z novim sredstev izvršbe, ni.

7Res je, da se je v obravnavani zadevi opravljala izvršba na isto nepremičnino. Vendar to dejstvo ne preprečuje ponovne dovolitve izvršbe na to sredstvo izvršbe v istem postopku. Razlog za zaključek nepremičninske izvršbe je bila namreč neuspešna druga prodaja (drugi odstavek 194. člena ZIZ)³ in ne vsebinska odločitev o (ne)utemeljenosti ugovora ali o (ne)dopustnosti sredstva izvršbe oziroma predmeta izvršbe. V takšni situaciji bi zavrnitev predloga za izvršbo pomenila poseg v upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva za poplačilo njegove terjatve.⁴

8Ob dejstvu, da je od prejšnje prodaje preteklo že več kot 3 leta, da je upnik v nasprotju z ugovornimi trditvami v predlogu za nadaljevanje izvršbe izkazal spremenjene tržne razmere na področju nepremičninskega trga (stran 3 in 4 predloga na l. št. 327 in 328) in da teče izvršba že vse od leta 2012, upnik pa z do sedaj dovoljenimi sredstvi izvršbe ni bil uspešen in njegova terjatev ni v celoti poplačana, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo predlogu upnika.

9Splošna določba 3. člena ZIZ sodišču sicer nalaga, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi (le) v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. V okviru tega jamstva pravnega varstva za dolžnika,⁵ je sodišče prve stopnje v ugovornem odločanju pravilno ugotovilo, da ni zadržkov za dovoljeno izvršbo na nepremičnino dolžnika. Upnik je namreč v odgovoru na ugovor potrdil ugovorne trditve dolžnika, da je poplačan v višini 18.580,39 EUR ter hkrati s predložitvijo obračuna, ki ga dolžnik v pritožbi ne prepreka, navedel, da terjatev na dan 9. 7. 2021 znaša še 26.005,66 EUR. Glede na višino neporavnane terjatve in v tem postopku ugotovljeno vrednost nepremičnine (16.128,00 EUR),⁶ ne gre za prekomeren obseg dovoljene izvršbe, čeprav je s sklepom o izvršbi VL 47910/2012 z dne 10. 4. 2012 že dovoljena izvršba na denarna sredstva dolžnika pri OPP in s sklepom VL 47910/2012 z dne 7. 12. 2020 na plačo dolžnika. Izvršba na obe dovoljeni sredstvi je bila do sedaj neuspešna. OPP je sodišče dne 1. 7. 2021 obvestila, da se predmetni sklep o izvršbi nahaja na 10. mestu v vrsti za izvršitev in da predmetnega sklepa še niso izvrševali, iz dopisa dolžnikovega dolžnika z dne 12. 1. 2021 (l. št. 352) pa, da je dolžniku prenehalo delovno razmerje 31. 10. 2020, in nadalje iz evidence Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 30. 6. 2021, da dolžnik ni zaposlen, kar navaja tudi sam v pritožbi.

10Dolžnikovemu predlogu, da sodišče ne dovoli izvršbo na nepremičnino, saj je dolžnik v letu 2020 mesečno redno plačeval med 200,00 in 250,00 EUR od svojih prejemkov, kar nanese dodatnih najmanj 2.400,00 EUR letno odplačila in da je dolžnik zaposlen ter bo mesečno plačeval dolg kot do sedaj, sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo. Po določbi petega odstavka 169. člena ZIZ je predlogu za izvršbo na drugo sredstvo izvršbe in ne na predlagano nepremičnino ugoditi le v primeru, če dolžnik, ki kot drugo izvršilno sredstvo predlaga izvršbo na plačo, izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu. Dolžnik tega ni izkazal, saj je sam navajal možnost plačila letno le najmanj 2.400,00 EUR, kar dosega le manjši del terjatve upnika, hkrati dolžnik priznava, da drugega premoženja razen nepremičnine nima. Dovolitev izvršba na drugo sredstvo ali predmet izvršbe namesto predlagane nepremičnine tako ni mogoča.

11Kot neutemeljene je zavrniti pritožbene navedbe o nesorazmernem sredstvu izvršbe, ki jih je dolžnik uveljavljal že v ugovoru. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ocenjena vrednost nepremičnine znaša okrog 62 % trenutno odprte terjatve upnika, kar nikakor ne predstavlja minorni delež. Tudi v primeru prodaje v višini 50 % od ugotovljene vrednosti nepremičnine, znaša delež kupnine še vedno 31 % terjatve. Prav tako je uspeh prodaje in višina dosežene kupnine negotova, glede na spremenjene tržne razmere na nepremičninskem trgu pa pričakovano višja od ugotovljene vrednosti nepremičnine, kar bo predstavljalo višji delež v razmerju do terjatve.

12Dolžnik si zmotno razlaga, da je pravica do doma absolutno varovana in da ta okoliščina sama po sebi preprečuje izvršbo. Zakon nepremičnine, ki predstavlja dolžnikov dom, ne izvzema iz izvršbe ali nanj izvršbo omejuje.⁷ Razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga uveljavlja dolžnik v pritožbi, zato ni podan.

13Prvostopenjsko odločitev o zavrnitvi ugovora je po obrazloženem potrditi, pritožbene navedbe pa kot neutemeljene zavrniti (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K odločitvi o odlogu:

14Dolžnik je predlog za odlog izvršbe utemeljeval z dejstvi, da nepremičnina, ki je predmet izvršbe, predstavlja dom štiričlanski družini in da je zaposlen ter bo dolg mesečno plačeval kot do sedaj, upnik pa ne bo utrpel nobene škode. Predlagal je odlog vsaj za čas enega leta.

15Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo do pravnomočne odločitve o ugovoru, v presežku pa ga zavrnilo.

16Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je dolžnik podal predlog 9. 2. 2021. Dolžnik je predlagani odlog za obdobje najmanj enega leta tako dejansko dosegel.

17Kot že zgoraj izpostavljeno, pravica do doma ni absolutno varovana.⁸ Ta okoliščina sama po sebi ne zadošča za odlog, temveč morajo biti podane tudi druge okoliščine (kot na primer težke socialne razmere), hkrati pa izkazano, da bi lahko odlog dosegel svoj namen.⁹ V konkretnem primeru, ko dolžnik predlaga odlog za obdobje enega leta, v katerem bo poplačeval dolg tako kot do sedaj¹⁰ in v tem primeru plačal, kot sam navaja, okrog 2.400,00 EUR ali 9,2 % terjatve, v ostalem pa bo dolg ostal odprt, namen odloga ni dosežen.

18Odlog bi lahko dosegel svoj namen le, če bi dodaten čas lahko preprečil t.i. socialno izvršbo in omogočil, da dolžnik ob pomoči socialne službe, sorodnikov, široke mreže pomoči poplača dolg in se s tem izogne prisilni prodaji doma. Pri tem je bistvena okoliščina, ali je dolžnik že ustrezno aktivno in skrbno ravnal v tej smeri, da bi upnika čim prej poplačal in se obrnil na ustrezno pomoč. V obravnavani zadevi nepremičninska izvršba tudi ne teče za minorni dolg, kar bi sicer lahko bil samostojni razlog za odlog (1. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ).

19Tudi zdravstvene težave same po sebi ne zadoščajo za utemeljenost odloga izvršbe, če te ne dosegajo določene stopnje intenzivnosti in ni izgleda, da se bo bolezensko stanje zaradi takojšnje izvršbe občutno poslabšalo. Dolžnik v vlogah zdravstvene težave ni niti konkretiziral.

20Izvršbo po pojasnjenem ni dopustno odložiti že zato, ker se prodaja nepremičnina, ki je dolžnikov dom, ki ga bo s tem izgubil, ampak le tedaj, ko dolžnik in njegova družina resnično ne bodo imeli kam (kar mora biti izkazano, pravilno z mnenjem socialne službe) ali je on ali njegova družina, ki z njim živi, v takšnem socialnem položaju (zdravstvenem, psihičnem, socialnem), da bi bilo nečloveško nadaljevati z izvršbo. Sodišče s tem ne zmanjšuje pomena izgube doma, ki zagotovo lahko močno vpliva na življenje dolžnika in njegove družine, a za odlog vendarle morajo obstajati posebej upravičeni razlogi, da že lahko govorimo o nečloveškem posegu z izvršbo; torej okoliščine, ki izgubo doma za dolžnika in njegovo družino delajo posebej težke in ne le v obsegu težav in nevšečnosti, ki redno spremljajo tako izgubo. Odlog izvršbe namreč lahko pomudi le nujno, začasno in omejeno varstvo socialnega človekovega dostojanstva, če in dokler njegovo varstvo ni ustrezno zagotovljeno preko ukrepov socialne države (socialnih služb) zunaj sodnega postopka. Res je, da so interesi mladoletnih otrok, kar izpostavlja dolžnik v pritožbi, posebej varovani, a tudi zanje velja, da skrb primarno prevzemajo starši, če ti tega niso zmožni, pa je dolžna zanje poskrbeti država v okviru ukrepov socialne države. Ker je dolžnik navedel, da je žena prejemnica socialne pomoči, sodišče usmerja tudi dolžnika, da se čim prej obrne na CSD, če tega že ni storil.

21V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da izvršba traja že več let (od leta 2012), pri čemer je od vložitve dolžnikovega predloga za odlog izvršbe preteklo več kot leto dni, s čimer je dolžnik dejansko že pridobil veliko časa, da najde rešitev za poplačilo dolga; če to ni možno, pa je imel na voljo tudi čas za iskanje rešitev stanovanjskega vprašanja v posledici prodaje nepremičnine. Od dolžnika se namreč pričakuje, da se v socialni stiski skrbno, čim prej tudi aktivno obrne po pomoč na pristojne socialne službe.

22Dolžnik je varovan pred takojšnjo izselitvijo v izvršilnem postopku prodane nepremičnine tudi s tem, da po prodaji nepremičnine sodišče določi razumen rok za izselitev (drugi odstavek 192. člena ZIZ).

23Kar se tiče dolžnikovega stališča, da bi si moralo sodišče samo pridobiti mnenje CSD, sklicujoč se na šesti odstavek 169. člena ZIZ, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je ta dolžnost podana le v primeru, če gre za očitno nesorazmernost med izterjevano terjatvijo in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine, kar ni primer v tej zadevi.

24Po pojasnjenem je odločitev o odlogu izvršbe potrditi, pritožbo pa v tem delu kot neutemeljeno zavrniti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

25Kar se tiče pritožbenih očitkov o nepoštenih pogojih kreditne pogodbe, je dolžniku pojasniti, da teče izvršba na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, v katerem je ugotovljena terjatev, ki se nalaga dolžniku, in ki se izterjuje v tem postopku. Le v primeru, če bo dolžnik z dopustnimi izrednimi pravnimi sredstvi dosegel njegovo spremembo ali razveljavitev, bo imelo izvršilno sodišče podlago za ustavitev postopka.

K stroškovni odločitvi:

26V posledici neuspeha z vloženima pravnima sredstvoma je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo stroške upnika v plačilo dolžniku. Teh dolžnik konkretno ne graja, uradni preizkus pa je pokazal, da so ti bili odmerjeni pravilno z uporabo ustreznih materialnopravnih pravil (ZIZ, Zakon o odvetniški tarifi, Odvetniška tarifa).

27Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in stroškovno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o zavrnitvi pritožbe in potrditvi sklepa sodišča prve stopnje v celoti je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus izpodbijane odločitve ni pokazal kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

28Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Upnik je tisti, na čigar predlog se izvršilni postopek začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe. V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali pa bo novo sredstvo predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev.
² VL 47910/2012 z dne 10. 4. 2012.
³ Sklep VL 47910/2012 z dne 28. 9. 2017.
⁴ VSRS sklep II Ips 37/2021. Sodišče je zavzelo stališče, da se lahko dovoli izvršba na isto nepremičnino v drugem postopku, čeprav je bila v prvem postopku ustavljena in v njem teče izvršba še na druga sredstva izvršbe.
⁵ Sodišče je dolžno na to paziti tekom celotnega postopka.
⁶ Sklep o ugotovitvi vrednosti VL 47910/2012 z dne 21. 12. 2016.
⁷ Primer izvzetja nepremičnine iz izvršbe je predpisan v prvem odstavku 177. člena ZIZ. Ta določa, da predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
⁸ Četudi je pravica do doma ustavno varovana (35. člen Ustave Republike Slovenije - URS) njeno varstvo v izvršilnem postopku ni absolutno. Za poplačilo upnika v izvršilnem postopku (23. člen URS) je dopustna tudi prisilna prodaja nepremičnine, ki je dolžnikov dom.
⁹ Namen odloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženim civilizijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka. (odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019).
¹⁰ Dolžnik ni več zaposlen in tudi ta možnost odplačevanja je odpadla.