VSL Sklep II Cp 123/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ker je tožnik po pozivu sodišča ni ustrezno popravil.

2Zoper sklep vlaga laično pritožbo tožnik, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot bistveno uveljavlja procesno kršitev iz 276. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodnica tožbe v 30. dneh ni vročila tožencu in ni razpisala glavne obravnave. S tem mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja in pravica do ustnega zaslišanja prič. Izpostavlja še, da je v sklepu prikrito dejstvo, da je edina zastopnica in pooblaščenka A. A. v pravdi II P 000/2012 njena hči A. A. in ne CSD. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je zato brez pomena in je notarsko overjeno pooblastilo A. A. sodno veljavno.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je nerazumljiva in da ne vsebuje konkretnih in popolnih navedb, ki bi jih bilo mogoče obravnavati v pravdnem postopku, pri čemer se določene zahteve sploh ne nanašajo na civilnopravno razmerje¹, zato je skladno z določilom 108. člena ZPP tožniku naložilo, da jo ustrezno popravi in dopolni. Ker tudi po dopolnitvi tožba še vedno ni bila primerna za obravnavanje, jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo (četrti odstavek 108. člena ZPP).

5Sodišče tožbo vroči nasprotni stranki šele, ko ima vse sestavine iz 180. člena ZPP in je zanjo plačana sodna taksa oziroma je stranka takse oproščena (276. člen ZPP). Tožba mora biti torej popolna in sposobna za obravnavanje. Ker ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, je pritožbeni očitek kršitve določila 276. člena ZPP, ker sodišče tožbe še ni poslalo tožencu v odgovor, neutemeljen.

6Po določilu 189. člena ZPP se pravda začne z vročitvijo tožbe tožencu, šele po prejemu odgovora na tožbo pa sodišče razpiše pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo (279.c člen ZPP). Ker glede na obrazloženo zaradi nepopolne in nerazumljive tožbe ni bil izpolnjen pogoj za vzpostavitev tristranskega razmerja med strankama in sodiščem, je napačno pritožbeno stališče o kršitvi določb postopka zaradi neizvedbe glavne obravnave. Tožniku tudi ni bila kršena pravica do poštenega sojenja, saj je bil na posledice nerazumljive in nepopolne tožbe ustrezno opozorjen, v njegovi sferi pa je bila odločitev, da pri njej vztraja.

7Zaradi procesnih pomanjkljivosti tožbe sodišče zadeve ni vsebinsko obravnavalo ter se posledično ni opredeljevalo do posameznih navedb tožnika o pravilnem zastopanju A. A. v pravdni zadevi II P 000/2012. Pritožnik zato v pritožbi ne more uspeti z izpostavljanjem okoliščin in lastnega videnja neustreznosti toženčevega izvedeniškega mnenja.

8Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. v zvezi s 366. členom ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Tožnik je zahteval preklic krive pisne izpovedbe izvedenca in ugotovitev njegove kazenske odgovornosti.