UPRS Sodba I U 1227/2021-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Trebnjem I Kpd 38603/2020.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Okrajno sodišče v Trebnjem prejelo prošnjo tožnika za dodelitev BPP za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Trebnjem. Gre za kazensko preiskovalno zadevo zoper osumljenega A.A., zaradi kaznivega dejanja grožnje, tožnik pa v zadevi nastopa kot oškodovanec. Toženka se sklicuje na 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pojasnjuje, da lahko pred okrajnim sodiščem državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. Po opravljenih preiskovalnih dejanjih lahko tožilec vloži obtožni predlog ali zasebno tožbo. Če obtožni predlog oziroma zasebna tožba prestaneta formalni in materialni preizkus, sodnik odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu. Z odreditvijo vročitve obtožnega akta obdolžencu se začne kazenski postopek. V predmetni zadevi se zadeva Okrajnega sodišča v Trebnjem nahaja v fazi izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj in tako še ni predmet kazenskega postopka. Sodni postopek še ne teče, zato tožnik še ne potrebuje sodnega varstva po 7. členu ZBPP in je bilo treba njegovo prošnjo zavrniti.

3Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. Odločitev toženke je materialnopravno napačna in ne upošteva procesnega položaja, ki ga ima tožnik kot oškodovanec v fazi kazenske preiskave, ko lahko neposredno sodeluje pri preiskovalnih dejanjih. Oškodovanec lahko pregleda spis, predlaga lahko izvedbo dokazov, priglasi lahko premoženjskopravni zahtevek. Navedene procesne pravice, ki jih ima oškodovanec že pred vročitvijo obtožnega akta, sodijo v sklop nabora sodnih postopkov, ki jih omenja 7. člen ZBPP. Na sodišču teče postopek, v okviru katerega ima tožnik kot oškodovanec pravico v postopku aktivno sodelovati in v tej posledici tudi potrebuje pravno pomoč odvetnika. S sklepom o preiskavi začne teči preiskava in s tem kazenski postopek. Čeprav gre pri tožniku za postopek pred okrajnim sodiščem in sodišče trenutno opravlja posamezna preiskovalna dejanja, ima oškodovanec po zakonu določene pravice, pri izvrševanju katerih potrebuje pravno pomoč in je zato do BPP upravičen. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe. Dodaja, da je prosilec lahko upravičen do BPP v kazenskem postopku tudi po ZBPP, če izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljenca pravnoformalno začne. Ker obtožni predlog še ni bil vložen, se kazenski postopek še ni pričel, tožnik pa ni upravičen do BPP. Oškodovančeva dejanja v preiskovalnih dejanjih niso ključna v takšni meri, da bi bil oškodovanec upravičen do BPP, saj se kazenski postopek še ni začel. V kolikor bo obtožni predlog vložen, pa bo tožnik lahko znova zaprosil za BPP.

5Tožba ni utemeljena.

6Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah ter vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7V obravnavani zadevi je toženka svojo odločitev oprla na stališče, da oprava posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem še ne pomeni sodnega postopka, zato v takem primeru ni mogoče dodeliti BPP.

8Skladno s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se v postopku pred okrajnim sodiščem uporabljajo določbe 430. do 444. člena tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah, pa smiselno druge določbe tega zakona. Skladno s prvim odstavkom 430. člena ZKP se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem uvede na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. Državni tožilec pa lahko po prvem odstavku 431. člena ZKP pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. To pa še ne pomeni kazenskega sodnega postopka. Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku v skladu s 431. členom ZKP namreč ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja zgolj v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog. V okviru posameznih preiskovalnih dejanj se zato izvede le tista, s strani tožilca predlagana preiskovalna dejanja, ki so potrebna, da tožilec pridobi dokaze in podatke, ki mu omogočajo odločitev o tem, ali naj vloži obtožni predlog.

9Tudi po presoji sodišča je tožnik v obravnavani zadevi zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva, saj obtožni akt še ni bil vložen, čemur tožnik niti ne nasprotuje. Tudi iz izpodbijane odločbe izhaja, da se zadeva pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem nahaja še v fazi izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj in še ni predmet kazenskega postopka. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek sploh še ni začel, o čemer se je opredelilo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. II Up 198/2013 z dne 18. 8. 2013, v katerem je zavzelo stališče, da se kazenski postopek po prvem odstavku 19. člena ZKP uvede na zahtevo upravičenega tožilca. Ker torej v konkretnem primeru taka zahteva upravičenega tožilca še ni bila podana, kazenski postopek še ni bil uveden, zato tudi ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP in se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje. Pred vložitvijo obtožnega akta lahko upravičeni tožilec predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj, vendar to še ne pomeni, da je v teku sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka.¹

10Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11Glede na nespornost dejanskih ugotovitev, ki so ob zavzetem pravnem stališču relevantne za odločitev, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

12Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Tako tudi sodbe Upravnega sodišča RS I U 1274/2012 z dne 2. 10. 2012 , I U 1358/2018 z dne 12. 7. 2018, I U 1056/2020 z dne 25. 8. 2020.