VSL Sklep II Ip 1689/2021

I. Pritožbi se ugodi in sklep v II. točki izreka razveljavi.

II. Stranki vsaka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zaradi izterjave upnikove terjatve in izvršilnih stroškov tega postopka dovolilo izvršbo na nepremičnine ID znak parcela 111 v solastniškem deležu do 523/2240 in ID znak parcela 222 v solastniškem deležu do 523/2240, z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, prodajo in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. V II. točki izreka je izvršilni postopek prekinilo do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na dolžnika v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak parcela 111 in 222, pri obeh v solastniškem deležu do 523/2240.

2Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu v II. točki izreka izpodbija upnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v nasprotju z ugotovitvijo pravnih posledic ločitve zapuščine, ki so v tem, da dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, dedič ločenega premoženja ne more podedovati in tudi ni možna izdaja izdaja sklepa o dedovanju, zapuščinski postopek pa se prekine in nadaljuje po poplačilu separatistov, ko je znan ostanek zapuščine, odločilo, da se postopek prekine do vpisa lastninske pravice dolžnika pri solastniških deležih, ki so predmet izvršbe. Izpostavlja, da pri institutu ločitve zapuščine slednja ne preide na dediče in predstavlja skup premoženja, na katerega separatisti lahko predlagajo izvršbo. Tako premoženje je ločeno in ni last dedičev, še manj pa ne more postati last dolžnika (dediča) niti v izvršbi, niti v pravdi, na način kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Izvršba se zato vodi proti ločenemu premoženju, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot last pokojnika, čeprav kot dolžnik v takem postopku nastopa dedič, proti kateremu morajo upniki sprožiti ustrezne postopke za poplačilo svojih terjatev, kot jih je napotilo zapuščinsko sodišče. Sklicevanje na določbe ZIZ o dolžnikovi lastnini je zato po mnenju pritožnika materialnopravno napačno in v nasprotju s 143. členom Zakona o dedovanju, ki govori o ločitvi zapuščine. Sklep o ločitvi zapuščine tudi ne more biti podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo, saj je taka podlaga lahko le sklep o dedovanju. Z izpodbijano odločitvijo je onemogočen tako predmetni izvršilni postopek, saj dolžnik brez sklepa o dedovanju, ki je lahko izdan šele po poplačilu separatistov, ne more biti vknjižen pri deležih zapustnice v zemljiški knjigi, kot tudi zapuščinski postopek, ki se ne more nadaljevati dokler ni končan izvršilni postopek. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

3V odgovoru na pritožbo dolžnik pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in navaja, da bo 9. 12. 2021 podpisan dogovor o sodni poravnavi med strankama v zvezi z izterjevano terjatvijo.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijani II. točki izreka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6V predmetni izvršilni zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov in napotitvenega sklepa III D 515/2018 z dne 12. 3. 2021, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani v zapuščinski zadevi po pokojni A. A. (v nadaljevanju napotitveni sklep). Z njim je bila (tudi) v korist izvršilnega upnika kot ločitvenega upnika (separatista) dovoljena ločitev zapuščine po pokojni A. A., upnik pa napoten, da zoper dediča B. B. sproži oziroma nadaljuje ustrezen sodni postopek za poplačilo svojih terjatev¹.

7Upnik je tako v skladu z napotitvenim sklepom predlagal izvršbo zaradi izterjave svoje terjatve do pokojne A. A., zoper njenega pravnega naslednika, dediča B. B., iz ločene zapuščine po pokojni, in sicer iz nepremičnin 222 in 111, do njenega solastniškega deleža 523/2240. Zanje je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pokojni A. A., kot to izhaja iz 2. in 3. alineje II. točke napotitvenega sklepa. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je upnik predložil, tudi izhaja, da je pri predlagani solastniških deležih nepremičnin v zemljiški knjigi lastninska pravica vknjižena v korist pokojne A. A.

8Tako predlagano izvršbo je sodišče prve stopnje dovolilo, hkrati pa izvršilni postopek prekinilo do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na dolžnika v zemljiški knjigi pri nepremičninah ID znak parcela 111 in ID znak parcela 222, obeh v solastniškem deležu do 523/2240. Pri tem se je sklicevalo na 168. člen ZIZ, v skladu s katerim mora biti v predlogu za izvršbo na nepremičnino nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi njeno lastništvo (prvi odstavek tega člena). Če je lastninska pravica na nepremičnini iz prvega odstavka tega člena vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, nakar opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti, izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (tretji, četrti in šesti odstavek 168. člena ZIZ). Ugotovilo je, da pri nepremičninah, na katere je predlagana izvršba, lastninska pravica ni vpisana v korist dolžnika, a da je upnik priložil pravnomočni sklep, ki je listina, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba (lastninske) pravice (6. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Navedlo je, da je odločitev o vpisu (so)lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo pri navedenih nepremičninah predhodno vprašanje v tem postopku in na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP² v zvezi s 15. členom ZIZ prekinilo izvršilni postopek do pravnomočne odločitve zemljiškoknjižnega sodišča.

9Upnik v pritožbi prekinitvi izvršilnega postopka zaradi vknjižbe lastninske pravice pri predmetu izvršbe na dolžnika utemeljeno nasprotuje.

10Skladno s prvim odstavkom 143. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko zapustnikovi upniki zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev. Skladno z drugim odstavkom 143. člena ZD lahko zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev (separatisti), zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja. Gre za t. i. dedičevo odgovornost cum viribus heriditatis – vrednostno in predmetno omejeno odgovornost dediča za zapustnikove dolgove, ki torej odgovarja zgolj s predmeti zapuščine oziroma s pravicami, ki jo tvorijo.³

11Ločitev zapuščine pa ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka (primerjaj odločbe VSL I Cp 3865/2008, I Cp 2091/2009, I Cp 331/2010), do zaključka katerega oziroma do neuspešnega izteka roka za njegovo sprožitev se zapuščinski postopek prekine.⁴ Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju, po nadaljevanju zapuščinskega postopka, pa je omejena le na tisto, kar od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostane.⁵

12Ob vsem povedanem v primeru predlagane izvršbe ločitvenega upnika v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča na ločeno zapuščino, postopanje po tretjem odstavku 168. člena ZIZ zaradi vpisa dedičeve lastninske pravice na ločenem premoženju v zemljiški knjigi, in prekinitev izvršilnega postopka do zaključka zemljiškoknjižnega postopka o tem vpisu, ni na mestu. Tako postopanje bi bilo tudi v nasprotju s samim namenom ločitve zapuščine. Vse dokler ločitev zapuščine učinkuje, ločena zapuščina tudi ne more biti predmet dedovanja.

13Del teorije⁶ in sodne prakse⁷ zastopa stališče, da v primeru, ko je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in so ločene od premoženja dediča, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto (ločena zapuščina), ki je namenjen poplačilu zapustnikovih upnikov. Enako kot za odpoved dedovanju tudi za ločitev zapuščine velja pravna fikcija, da je posledica ločitve zapuščine nastala že ob uvedbi dedovanja (ob zapustnikovi smrti). To pomeni, da ločitev zapuščine povzroči, da lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki bi na podlagi dedovanja prešle na dediče, zaradi ločitve zapuščine ne preidejo nanje. Zato dedičevi upniki po tem premoženju ne morejo poseči. Po njem lahko posežejo samo zapustnikovi upniki. Drug del sodni prakse⁸ in teorije⁹ pa zastopa stališče, da v sistemu ipso iure dedovanja zapuščina preide na dediče v trenutku smrti in že po volji zakona, zato njena ločitev od premoženja dedičev, ki učinkuje ex nunc (za naprej), povzroči le ločitev le-te v poseben sklad, ki je namenjen poplačilu ločitvenih upnikov, na dediče pa dejansko preide le (dejansko zato, ker je pravno prešla že ob smrti), kar po poplačilu upnikov ostane, in sicer ex tunc (za nazaj). Ne glede na to, katero stališče sprejmemo, pa je jasno, da sklepa o dedovanju, dokler sklep o ločitvi učinkuje, ni mogoče izdati. Po prvem stališču zato, ker do prehoda zapuščinskega premoženja na dediče (še) ni prišlo, po drugem pa zato, ker (še) ni znano, kaj je dedič (če sploh) podedoval. Šele po poplačilu upnikov bo namreč znan ostanek zapuščine, ki ga lahko dedič podeduje.^{10 11}

14Upnik je v skladu z napotitvenim sklepom izvršbo res predlagal zoper dolžnika (kot dediča), a izvršbe ni predlagal na že njegovo premoženje, temveč na premoženje ločene zapuščine po pokojni A. A., katere lastništvo predmeta izvršbe je upnik s predložitvijo izpiska iz zemljiške knjige izkazal (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Postopanje sodišča prve stopnje po nadaljnjih določbah 168. člena ZIZ, ki upniku omogočajo vpis lastninske pravice v korist dolžnika, in prekinitev izvršilnega postopka do zaključka postopka vpisa, zato ni bilo potrebno. Materialnopravno napačna je pri tem tudi ocena sodišča prve stopnje, da napotitveni sklep zapuščinskega sodišča že predstavlja listino iz 6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na podlagi katere se lahko v zemljiški knjigi dovoli vknjižba lastninske pravice v korist dediča. V skladu z navedeno določbo ZZK-1 je namreč taka listina pravnomočni sklep o dedovanju. V posledici ločene zapuščine in prekinitve zapuščinskega postopka iz tega razloga pa vse do nadaljevanja zapuščinskega postopka sklep o dedovanju, ki bi bil šele podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na dediča, ne more biti izdan.

15Iz zgoraj navedenih razlogov utemeljeni pritožbi upnika je višje sodišče ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16Upnik je s pritožbo sicer uspel, vendar je višje sodišče kljub temu odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob tem je smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da stranka ne glede na izid krije sama svoje stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Za takšno naključje je treba šteti tudi zgoraj opisano zmotno ravnanje sodišča, ki je pogojevalo procesno dejanje in stroške upnika (glej N. Betetto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 42). Tudi dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, s katerim k odločanju o pritožbi ni pripomogel, zaradi česar ni mogoč zaključek, da gre za stroške, ki bi mu jih upnik povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Točka I.b, II. in V. napotitvenega sklepa.
² V skladu s to določbo sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.
³ V. Žnidaršič Skubic, Ločitev zapuščine, Pravosodni bilten št. 2/2016, str. 95.
⁴ Glej sklep VSM I Cp 315/201o z dne 7. 4. 2010 in sklepe VSL I Cp 2189/2014 z dne 22.10.2014, II Ip 3381/2014 z dne 29.10.2014 in I Cp 3865/2008 z dne 12.11.2008.
⁵ Tako VSL v sklepih I Cp 3377/2015 z dne 24. 2. 2016 in I Cp 3241/2016 z dne 29. 3. 2017.
⁶ Glej dr. Nina Plavšak: Novosti ureditve stečaja zapuščine, Pravna praksa, 2013, št. 26, st. 6; Kreć, Pavič, Komentar zakona nasleđivanju (sa sudskom praksom), Narodne novine, 1964, stran 506.
⁷ Glej sklep VSK Cp 294/2010, VSL Cst 236/2016 in VSL I Cp 2189/2014.
⁸ Glej sklep VSL I Cp 3865/2008 in VSL I Cp 2091/2009.
⁹ Ana B. Penko, ločitev zapuščine, Pravosodni bilten, 2012, št. 2, stran 29; V. Žnidaršič Skubic, ločitev zapuščine, Pravosodni bilten, 2016, št. 2; Gavella, Belaj, Nasljedno pravo, 2008, stran 284; in mag. Nana Weber, Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine, Pravna praksa, 2012, št. 16-17, stran 19.
¹⁰ Tako mag. Nana Weber, Kako naj zapustnikov upnik doseže ločitev zapuščine, Pravna praksa, 2012, št. 16-17, stran 19; enako dr. Ana Božič Penko, ločitev zapuščine, Pravosodni bilten, 2016, št. 2, stran 26-28 ter sodna praksa: sklep VSL I Cp 3865/2008, I Cp 2091/2009, II Cp 472/2011, I Cp 960/2011, VSM I Cp 351/2010 in drugi.
¹¹ Povzeto po sklepu VSL I Cp 3241/2016 z dne 29. 3. 2017.