VSL Sklep V Kp 47381/2019

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Novem mestu je z uvodoma navedenim sklepom zahtevo (zagovornice obtoženega A. A.) za izločitev dokazov zavrnilo kot neutemeljeno.

2Zoper sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in iz kazenskega spisa II K 47381/2019 izloči vse dokaze, pridobljene na podlagi odredbe o hišni preiskavi PRhp 10/2018 z dne 13. 9. 2018, zlasti zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov št. 3J692-14 z dne 18. 9. 2018, zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov št. 3J692-09 z dne 18. 9. 2018, poročilo o preiskavi - analiza snovi z dne 15. 11. 2018, poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 4. 10. 2018, poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 19. 6. 2019, zapisnik o zaslišanju obdolženca z dne 11. 12. 2019, zapisnik o zaslišanju priče B. B. z dne 9. 9. 2020, zapisnik o zaslišanju priče C. C. z dne 2. 9. 2020 ter še ostale listine v spisu, ki so bile pridobljene na podlagi nezakonite odredbe o hišni preiskavi; podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in (zadevo) vrne sodišču prve stopnje v ponovno „obravnavanje“.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v odredbi Okrajnega sodišča v Črnomlju PRhp 10/2018 z dne 13. 9. 2018 za preiskavo vseh prostorov in pritiklin stanovanjske hiše ter parcel, ki jih uporablja obtoženec, in njegovega osebnega vozila, niso zgolj povzete ugotovitve policistov Policijske postaje Trebnje iz pobude za izdajo odredbe za hišno preiskavo, temveč iz obrazložitve izhaja tudi zadostna lastna vsebinska presoja sodišča o obstoju utemeljenega suma in nujnosti hišne preiskave, da izpolnjuje kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.

5V citirani odločbi, na katero se v zvezi s pritožbenimi očitki, da odredba za hišno preiskavo PRhp 10/2018 z dne 13. 9. 2018 ni obrazložena, sklicuje tudi pritožnica, je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da se presoja sodnika odraža v obrazloženi odredbi o hišni preiskavi, v kateri mora sodnik pojasniti, na podlagi česa ocenjuje, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in da dejstvo, da je predlog za odreditev hišne preiskave obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za hišno preiskavo in nato svojo odločitev skrbno obrazloži. Pri tem se sicer lahko sklicuje na dokumente, ki mu jih predloži policija oziroma tožilstvo, saj so ti dokumenti praviloma edini vir informacij za preiskovalnega sodnika, vendar pa tako sklicevanje ne more nadomestiti sodnikove lastne presoje o tem, ali so pogoji za hišno preiskavo dejansko izpolnjeni.

6V odredbah za hišno preiskavo, ki ju je v luči kršitve ustavne pravice do obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave) presojalo Ustavno sodišče, se je preiskovalni sodnik izključno skliceval na predlog policije za odreditev hišnih preiskav, ne da bi v obrazložitev odredbe povzel vsebino dokaznega gradiva, ki potrjuje utemeljene razloge za sum, da naj bi osumljenec storil kaznivo dejanje, ter zaključil, da je verjetno, da se bodo pri hišni preiskavi odkrili sledovi kaznivega dejanja in našli (konkretno navedeni) predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek v dokazne namene.

7Takšnih pomanjkljivosti odredbi za hišno preiskavo, ki je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku ni mogoče očitati. Prekrškovno sodišče je v točki 2 obrazložitve odredbe povzelo v pobudi za izdajo odredbe navedene ugotovitve policistov, ki temeljijo na anonimni prijavi in opravljeni terenski kontroli neposredne okolice stanovanjske hiše, v kateri naj bi obtoženec hranil prepovedano drogo konopljo, in na podatkih o stalnem prebivališču obtoženca ter ocenilo, da glede na dejstvo, da so rastline že imele delno obrane vršičke, obstaja utemeljen sum, da jih je A. A. obral in jih sušil v stanovanjski hiši ali katerem izmed pomožnih objektov. Pritožnica sicer pravilno navaja, da je ta del obrazložitve odredbe skorajda dobeseden prepis obrazložitve policije v pobudi za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar pa samo po sebi še ne potrjuje pritožbenih trditev, da sodnica njene utemeljenosti vsebinsko ni presojala. Sodišče namreč pri odločitvi, ali bo izdalo odredbo za hišno preiskavo ali ne, razpolaga zgolj z neposrednimi ali posrednimi dejanskimi zaznavami in ugotovitvami policije, na podlagi katerih presoja obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje oziroma v konkretni zadevi prekršek, pri čemer zbranih podatkov in dokazov policije ne ocenjuje vrednostno, temveč presodi le, ali je zahtevani dokazni standard z njihovo vsebino potrjen. Odredba za hišno preiskavo torej ni neobrazložena, če je vsebina dokaznega gradiva povzeta z enakim besedilom, kot je predstavljena v pobudi oziroma predlogu za izdajo odredbe za hišno preiskavo, navsezadnje vsebine v predkazenskem postopku zbranih dokazov in podatkov z drugačnimi besednimi zvezami največkrat niti ni mogoče povzeti. Enako pa velja tudi za v odredbi za hišno preiskavo naveden zaključek, da delno obrani vršički na rastlinah konoplje utemeljujejo sum, da jih je obtoženec obral in jih suši v stanovanjski hiši ali v katerem od pomožnih objektov.

8Iz 3. točke obrazložitve odredbe je nadalje razvidno, da je sodnica na podlagi in v povezavi z ugotovljenimi dejstvi iz 2. točke obrazložitve odredbe ocenila, da obstaja velika verjetnost, da obtoženec na naslovu dejanskega bivanja poseduje prepovedano drogo konopljo in s tem krši določila drugega odstavka 33. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)“. V nadaljevanju pa je z v pritožbi sicer povsem prezrtimi razlogi „da obstaja nevarnost odlašanja, saj lahko obdolženec drogo skrije, porabi ali proda oziroma odnese neznano kam“, in z besedno zvezo, da je „predlagana izdaja odredbe za hišno preiskavo utemeljena“, obrazložila tudi kriterij nujnosti hišne preiskave ter lastno presojo utemeljenosti pobude policije in izpolnjenosti pogojev za izdajo odredbe. Posledično so pritožbeni očitki, da naj bi sodnica v 3. točki obrazložitve odredbe za hišno preiskavo izpeljala zgolj kratek in vsebinsko prazen sklep o obstoju velike verjetnosti, da obtoženec poseduje prepovedano drogo konopljo, neutemeljeni.

9Sodišče druge stopnje se strinja z v pritožbi povzetim stališčem Ustavnega sodišča v odločbi Up-1006/13, da mora sodnik razloge oziroma okoliščine, na podlagi katerih dovoli hišno preiskavo, konkretizirati in določno izraziti že v sami odredbi za hišno preiskavo, torej še pred posegom v pravico do nedotakljivosti stanovanja in to v taki meri, da razumnega človeka prepričajo, da so pogoji za hišno preiskavo izpolnjeni. Vendar pa pritožnica niti ni konkretizirala, kateri razlogi oziroma okoliščine naj bi po njeni oceni izostali v obrazložitvi odredbe, niti jih ni našlo sodišče druge stopnje, temveč se je omejila zgolj na očitke o dobesednem prepisu ugotovitev policije in na selektivno povzemanje 3. točke obrazložitve odredbe. S takšnimi pritožbenimi navedbami pa iz že pojasnjenih razlogov pravilne presoje sodišča prve stopnje, da odredba za hišno preiskavo Okrajnega sodišča v Črnomlju PRhp 10/2018 z dne 13. 9. 2018 zadostno izpolnjuje zahtevani standard obrazloženosti, ne more omajati.

10Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določb 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in 217. člena ZKP¹ (točka 9 sklepa) utemeljeno zavrnilo pritožbene trditve v predlogu za izločitev dokazov, da na bi policisti preiskavo notranjosti stanovanjske hiše opravili na podlagi ustnega naročila državne tožilke, ki jih ponavlja tudi v pritožbi.

11Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na določbo 217. člena ZKP, ker pri hišni preiskavi, ki se je začela na podlagi določb ZP-1, niso bili najdeni predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena. Policisti namreč niso le domnevali, da obstaja možnost, da obtoženi v stanovanjski hiši suši že obrane vršičke konoplje, kar zatrjuje pritožnica, temveč so po začetku hišne preiskave na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Črnomlju PRhp 10/2018 z dne 13. 9. 2018 že ob vstopu v stanovanjsko hišo neposredno zaznali, da je v njej večja količina prepovedane droge konoplje.

12Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je razvidno, da so policisti o najdbi večje količine prepovedane droge konoplje po telefonu obvestili državno tožilko ter na podlagi njenega navodila hišno preiskavo nadaljevali „po določbah ZKP“, kar pa ne potrjuje pritožbenega zatrjevanja, da naj bi bila hišna preiskava opravljena oziroma nadaljevana brez pisne odredbe sodišča, zato na tako pridobljene dokaze sodišče svoje odločbe ne bi smelo opreti (219. člen ZKP). Ustno navodilo državne tožilke namreč ni predstavljalo nove odredbe za hišno preiskavo, temveč zgolj napotek policistom, kako naj postopajo glede na najdbo tolikšne količine prepovedane droge konoplje, da je nakazovala na storitev kaznivega dejanja. Takšen zaključek potrjujeta tudi Zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 18. 9. 2018 (list. št. 11-13), v katerem je izrecno navedeno, da se je hišna preiskava opravila oziroma nadaljevala na podlagi (že izdane) odredbe Okrajnega sodišča v Črnomlju PRhp 10/2018 z dne 13. 9. 2018, enako pa je izpovedal priča policist B. B.

13Ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da bi morali policisti za nadaljevanje preiskave stanovanjske hiše pridobiti novo odredbo za hišno preiskavo od preiskovalnega sodnika. Skladno z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1 se v postopku za prekrške za hišno in osebno preiskavo smiselno uporabljajo določbe ZKP od 214. do 219. člena, saj ZP-1 teh vprašanj sploh ne ureja. Če se pri preiskavi najdejo predmeti, ki niso v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bila odrejena preiskava, ampak kažejo na drug prekršek ali kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, se ti predmeti opišejo v zapisniku in zasežejo, o zasegu se takoj izda obvestilo. Če gre za kaznivo dejanje, se obvesti državnega tožilca, da začne kazenski pregon (217. člen ZKP), sicer se poda predlog za začetek postopka o prekršku pristojnemu prekrškovnemu organu, lahko tudi državnemu tožilcu, če gre za prekršek, za katerega hitri postopek ni dovoljen.² Po zaznavi večje količine prepovedane droge konoplje v notranjosti hiše so torej imeli policisti v odredbi za hišno preiskavo Okrajnega sodišča v Črnomlju PRhp 10/2018 z dne 13. 9. 2018, ki je bila izdana zaradi utemeljenega suma, da obtoženec izvršuje prekršek po določbi drugega odstavka 33. člena ZPPPD, zakonito podlago tudi za nadaljevanje hišne preiskave v smeri zasega predmetov, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ustno navodilo (in ne odredba) državne tožilke pa je bilo zgolj napotek policistom za nadaljnje postopanje.

14Pritožbeni očitki, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedbe v Zapisniku o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 18. 9. 2018 (list. št. 14-15), da je bila državna tožilka navzoča pri hišni preiskavi, ter izpovedb policistov, da so njena navodila za nadaljnje postopanje prejeli po telefonu, so sicer točni. Vendar pa opisano neskladje ni odločilno za presojo, da je bila hišna preiskava opravljena na podlagi pisne odredbe sodišča in ne ustne odredbe državne tožilke, zato izostanek razlogov v izpodbijanem sklepu siceršnje pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča ne more omajati.

15Po obrazloženem se pritožnica neutemeljeno zavzema za izločitev v pritožbenem predlogu navedenih listin in dokazov, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

¹ Če se pri hišni ali osebni preiskavi najdejo predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pač pa kažejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se tudi ti opišejo v zapisniku in zasežejo. To se takoj sporoči državnemu tožilcu, da začne kazenski pregon. Ti predmeti se takoj vrnejo, če državni tožilec spozna, da ni razloga za kazenski pregon, pa tudi ne kakšnega drugega zakonskega razloga, da bi se morali predmeti vzeti (498. člen).
² Čas, P., Kovač, P., Orel, N.: Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem, Lexpera GV Založba, Ljubljana 2018, str. 548 in 550.