33. člen ZPPPD

Četudi bi sprejeli stališče, da je z obrazložitvijo, da utemeljeni razlogi za sum storitve prekrška dejansko izhajajo iz predloga, in sicer iz neposredne zaznave policista, da se na navedenem naslovu nahaja večji zimski vrt, v katerem se nahajajo sadike konoplje, v odredbi za hišno preiskavo manjka pojasnilo o tem, iz česa izhaja, da bi se prepovedana droga našla tudi v hiši in vozilih, pa tudi podatek o tem, zakaj se predlaga hišna preiskava ravno zoper konkretnega osumljenca oziroma obdolženca, ko gre dejansko za objekt brez hišne številke in ko tudi v predlogu za izdajo odredbe za hišno preiskavo ni pojasnjeno nič glede lastništva tega počitniškega objekta.

V trenutku policistovega poziva po 52. členu ZNPPol, naj obsojenec izroči prepovedane predmete, je bil sum, da izvršuje prekršek po 33. členu ZPPPD že osredotočen, zato bi ga moral policist poučiti o pravicah, ki izvirajo iz privilegija zoper samoobtožbo. Ker tega ni storil, je zaseg predmetov obremenjen s kršitvijo jamstva iz četrte alineje 29. člena Ustave, vsi kasneje pridobljeni dokazi pa nezakoniti.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da obdolženec s svojim ravnanjem ni izpolnil vseh zakonskih znakov prekrška, saj mu ni mogoče očitati posesti prepovedane droge za enkratno uporabo, s čimer objektivni zakonski znak tega prekrška ni izkazan.

Pojmovna opredelitev prekrška neznatnega pomena je torej institut materialnega prekrškovnega prava, pri katerem je potrebna ugotovitev dveh pogojev in sicer storitev prekrška (-) v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in (-) odsotnost škodljive posledice oziroma možnost nastanka take posledice ali pa neznatnost take škodljive posledice. Neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je pomembna tako v premoženjskem, kot tudi v vrednostnem smislu, zato je slednje vselej potrebno presojati ob upoštevanju vseh (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera. Posest in uživanje prepovedanih substanc, četudi v zmanjšani količini, generalno preventivno, kot pravilno opozarja pritožba, ne omogoča zaključkov, da gre za posebno lahek prekršek z neznatnimi posledicami.

Toženka je tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je s svojim ravnanjem kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ta kršitev pa ima znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ter da je naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil v obravnavani zadevi podan tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (tj. da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka), je zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved zakonita.

Po zaznavi večje količine prepovedane droge konoplje v notranjosti hiše so imeli policisti v odredbi za hišno preiskavo, ki je bila izdana zaradi utemeljenega suma, da obtoženec izvršuje prekršek po določbi drugega odstavka 33. člena ZPPPD, zakonito podlago tudi za nadaljevanje hišne preiskave v smeri zasega predmetov, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ustno navodilo (in ne odredba) državne tožilke pa je bilo zgolj napotek policistom za nadaljnje postopanje.

Sodišče je pri odločitvi, ali bo izdalo odredbo za hišno preiskavo ali ne, vezano na policijske ugotovitve s terena, saj samo na kraju ni prisotno; svoje zaključke in ocene o izpolnjenosti dokaznega standarda torej lahko sprejema le na podlagi neposrednih ali posrednih dejanskih zaznav tretjega (policije). Kaj naj bi torej zajemala po mnenju zagovornika izostala utemeljitev utemeljenih razlogov za sum, ostaja pritožbenemu sodišču nejasno, saj pritožbene navedbe, da v odredbi ni "kritične in poglobljene presoje o obstoju pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo", predstavljajo le dobesedne prepise sodnih odločb, sicer ključnih za metodologijo presoje obstoja predpisanega dokaznega standarda, v zvezi s katerimi pa pritožnik logičnih in jasnih povezav s konkretno zadevo ne najde. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odredba za hišno preiskavo v tem delu razumno utemeljena, vsako zavzemanje za dodatno utemeljitev pa le težnja po nepotrebnem ponavljanju. Neupravičeno se pritožnik sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 11861/2010, z dne 11. 7. 2012, saj dejanske okoliščine obeh zadev niso primerljive. V judicirani zadevi je bila prvotna izdana odredba za hiš

Zaseženo količino prepovedane droge – konoplje, to je 1,44 grama, ki jo je imela kršiteljica pri sebi, je, ob izostanku kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi narekovale drugačno presojo prekrška, opredeliti kot količino, ki ne presega količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.

Za dopustnost pritožbe zoper odločbo o zahtevi za sodno varstvo mora vrednost odvzetega predmeta presegati 400,00 EUR.

Navedbe v odredbi za hišno preiskavo, da so policisti „z zbiranjem obvestil ter z lastnimi zaznanji večkrat opazovali izmenjavo neznanih predmetov med obdolžencem in drugimi osebami, pri čemer so opazili znane uživalce mamil“ niso konkretizirane in dokumentirane tako, da bi bil sodišču omogočen preizkus utemeljenih razlogov za sum. Hišna preiskava je bila tako odrejena v nasprotju s 1. odstavkom 214. člena ZKP. Dokazi, pridobljeni na podlagi tako izvedene hišne preiskave, pa so nedovoljeni. Čeprav je obdolženec sam izročil predmet (na poziv po 3. odstavku 215. člena ZKP), gre lahko za zaseg kot del začete hišne preiskave.

Če se je za pri obd. najdene in zasežene rastline izkazalo, da gre za prepovedano drogo, ki je uvrščena v seznam prepovedanih drog, ki je sestavni del Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, stopnja vsebnosti teh za obstoj očitanega prekrška niti ni pomembna.

Ker je vsaka konoplja, ne glede na (nizko) vsebnost THC, mamilo, je tudi gojenje industrijske konoplje praviloma kaznivo dejanje, razen, če ima pridelovalec dovoljenje Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.