VSC Sklep EPVDp 2/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) ter bistvenih kršitev pravil postopka (1. do 3. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ustavitev postopka po določbah 76. člena ZP-1.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 609/2020 z dne 14. 7. 2020, ki je tekla od 18. 11. 2020 do 18. 10. 2021, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Celje z dne 23. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 4. 9. 2021, za prekršek storjen 23. 7. 2021 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je ob povzetih ugotovitvah sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5Storilec v pritožbenih navedbah sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo, da je plačilni nalog Postaje prometne policije Celje z dne 23. 7. 2021 postal pravnomočen 4. 9. 2021 in da je v posledici take zmotne ugotovitve tudi nepravilno uporabilo določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1. V pritožbi namreč navaja, da je zoper plačilni nalog PPP Celje z dne 23. 7. 2021 vložil zahtevo za sodno varstvo in sicer najprej 30. 8. 2021 kot zahtevo za obrazložitev izdaje plačilnega naloga z zahtevo po prejemu slike voznika, nato pa na podlagi prejetih pojasnil 4. 9. 2021 še zahtevo za sodno varstvo oziroma obrazložitev, da je avtomobil vozila A. A. iz ..., ki ji je bilo vozilo posojeno kot nadomestno vozilo, z zaprosilom, da se globa za prekršek izda njej. Kot navaja sam storilec, je prekrškovni organ dopis z dne 4. 9. 2021 štel kot zahtevo za sodno varstvo, medtem ko dopisu z dne 30. 8. 2021 ni dal te značilnosti in je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog kot prepozno zavrgel. Zoper tako odločitev prekrškovnega organa pa je vložil zahtevo za sodno varstvo.

6Sodišče prve stopnje je po prejemu obravnavne pritožbe opravilo poizvedbe in pridobilo podatek, da je o storilčevi zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju prepozne zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog Okrajno sodišče v Celju že odločilo s sodbo ZSV 915/2021 z dne 23. 11. 2021, s katero je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo. Kot izhaja iz fotokopije vročilnice na list. št. 92 in 93 spisa, je bila sodba Okrajnega sodišča v Celju ZSV 915/2021 storilcu vročena s fikcijo vročitve 18. 12. 2021, prekrškovni organ pa je v dopisu z dne 3. 1. 2022 (list. št. 84 spisa) pojasnil, da zoper navedeno sodbo storilec ni vložil pritožbe in je tako omenjena sodba postala pravnomočna 28. 12. 2021 (list. št. 89 spisa). Tako je pritožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledične zmotne uporabe materialnih določb ZP-1 neutemeljen.

7Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je prekrškovni organ v postopku o prekršku, v katerem je izdal plačilni nalog 23. 7. 2021, storilcu kršil pravico do poštenega postopka, ker mu ni dal možnosti, da se o storjenem prekršku sploh izjavi, ko pa se je izjavil o prekršku, pa je prekrškovni organ štel to vlogo kot zahtevo za sodno varstvo in jo kot prepozno zavrgel. Ali je prekrškovni organ pravilno obravnaval storilčeve vloge v hitrem postopku o prekršku, je odločalo prvostopenjsko sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ki je o tem tudi pravnomočno odločilo. Pritožbeno sodišče se v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more spuščati v presojo pravilnosti take odločitve, saj so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne le ugotovitve o tem, ali je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kot je definiran po drugem odstavku 23. člena ZP-1, in ali je odločitev o odgovornosti za prekršek pravnomočna. Ker so glede na zgoraj pojasnjeno vsi pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v obravnavani zadevi izpolnjeni, je odločitev sodišča prve stopnje, ne glede na pritožbene navedbe, pravilna in zakonita, storilčeva pritožba pa neutemeljena.

8Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.