VSRS Sklep VIII Ips 502/2007

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. P - 4089696 z dne 10. 5. 2004 v delu, v katerem je bila zahteva za izplačilo zakonitih zamudnih obresti zavržena, zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi „razveljavi se odločba tožene stranke št. 14 - 4089696 z dne 6. 11. 2003, odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zakonite zamudne obresti od razlik med prejetimi zneski pokojnin in pripadajočimi starostnimi pokojninami v skupni izračunani višini 279.443,09 SIT (1.166,09 EUR) v osmih dneh in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki odmerjene pravdne stroške.

2Sodišče druge stopnje je v izreku pod tč. 1, 3 in 4 pritožbo tožene stranke zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, izrek je delno spremenilo v tč. 3, kjer je besedilo „zakonite zamudne obresti“ nadomestilo z besedilom „odškodnina v višini zamudnih obresti“.

3Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da gre za odločanje o pravici do in iz socialnih zavarovanj in da je zato revizija vedno dovoljena, da tožena stranka ni prišla v zamudo, da je sodišče tožeči stranki priznalo pavšalno odškodnino, ki jo odškodninsko pravo ne pozna in da je do kasnejše odmere pokojnine prišlo tudi zaradi tožnikove neaktivnosti. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

4Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni niti dovoljena, niti dopuščena.

6Revizijsko sodišče ugotavlja, da predmet spora ni nobena od pravic, ki so naštete v 1. točki prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, 2/2004), ampak odločitev o odškodnini v višini zamudnih obresti, ki je denarna terjatev in kot taka tudi premoženjski spor. Zato je v takem sporu revizija dovoljena po določbah, ki urejajo pravdni postopek, saj se po določbi 19. člena ZDSS-1 v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

7Kateri spori so premoženjski ZPP ne opredeljuje. Je pa VSRS (na primer v zadevi II Ips 219/2005 z dne 15. 12. 2005 ) zavzelo stališče, da je sicer potrebna opredelitev v vsakem primeru posebej, da pa se na splošno štejejo kot premoženjski spori tisti, ki izvirajo iz premoženjskih ali nepremoženjskih razmerij in se tičejo denarja ali se dajo v denarju izraziti, pri čemer je pomemben tožbeni zahtevek in dejanska podlaga. Nepremoženjski spor pa je spor, kjer sporni predmet nima (ali še nima) denarnega ekvivalenta. Zato spor o odškodnini v višini zamudnih obresti pri priznavanju pravice do pokojnine lahko pomeni samo premoženjski spor, ki ga je kot takega tudi treba obravnavati, če pa bi bila sporna sama pravica do pokojnine, bi to bil spor o pravici, ki bi se obravnaval kot spor iz 4. točke 31. člena ZDSS-1 (podobno stališče zavzeto v VIII Ips 302/2006 z dne 26. 6. 2007, VIII Ips 1313/2007 z dne 18. 6. 2007, VIII Ips 112/2002 z dne 17. 9. 2002, VIII Ips 153/2000 z dne 6. 2. 2001).

8Po določbi 31. člena ZDSS-1 je revizija v delovnih in socialnih sporih dovoljena, če je tako določeno v točkah od 1 do 4 tega člena ali pa, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi revizije sodišče ni dopustilo, Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da ne gre za enega od primerov iz 1. – 4. točke 31. člena ZDSS-1.

9V spornem primeru se uveljavlja plačilo odškodnine v višini zakonitih zamudnih obresti, kar predstavlja premoženjsko terjatev iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. Zato bi glede na določbo prve točke 31. člena ZDSS-1 lahko bila dovoljena revizija, če bi ta bila ta dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.

10Po drugem odstavku 376. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1.000.000,00 SIT oziroma 4.172,92 EUR. Ker je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta določena v višini priznane odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti (279.443,09 SIT), ni mogoče ugotoviti, da bi vrednost v reviziji izpodbijanega dela presegala v zakonu določen znesek, da bi bil izpolnjen pogoj glede dovoljenosti oziroma za vsebinsko obravnavo revizije.

11Ker v spornem primeru revizija ni dovoljena glede na določbe ZPP oziroma ZDSS-1, in ker je tudi ni dopustilo višje sodišče s sklepom, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.