VSL Sklep I Cpg 677/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sklep Okrožnega sodišča v Krškem Plg 2/2021 z dne 8. 6. 2021 razveljavi (I. točka izreka) in se zaradi umika tožbe pravdni postopek v obravnavanem gospodarskem sporu ustavi (II. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 935,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Zoper III. točko izreka navedenega sklepa (odločitev o stroških) je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, zaradi vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in pravdne stroške, skupaj s plačilom stroškov pritožbenega postopka, naloži v plačilo tožeči stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da se je nad toženo stranko 7. 12. 2021 začel stečajni postopek (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 7. 12. 2021, list. št. 46). Začetek stečajnega postopka ima za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). V obravnavanem primeru je bil stečajni postopek začet po tistem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja (po vložitvi pritožbe in odgovora na pritožbo). Ker je do prekinitve prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, ni ovire, da pritožbeno sodišče o pritožbi ne bi odločilo.¹

6Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o stroških pravilno oprlo na določbi 157. in 158. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Skladno s 157. členom ZPP pa mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov.² Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. To je pri presoji o odločitvi upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče.

7Tožena stranka v pritožbi nasprotuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je bil povod za tožbo na njeni strani ter ponavlja navedbe, ki jih je podala v postopku na prvi stopnji. Navaja, da nikoli ni bila uporabnica nepremičnine in tako ni pasivno legitimirana stranka tega postopka, Najemna pogodba z dne 30. 12. 2019, ki jo je predložila tožeča stranka (priloga spisa A2), pa je fiktivna oziroma neobstoječa.

8Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da iz Najemne pogodbe jasno izhaja, da je bila sklenjena med pravdnima strankama in podpisana s strani obeh zakonitih zastopnikov, tožena stranka pa za nasprotne trditve ni predložila nobenih dokazov. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da trditev, da Najemne pogodbe ni podpisal zakoniti zastopnik, ne predstavlja negativnega dejstva, ki ga ni mogoče dokazovati. Tožeča stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, tožena pa tista dejstva in dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Tožena stranka je torej tista, ki bi morala dokazati, da Najemne pogodbe ni podpisal zakoniti zastopnik.³ Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da tožeča stranka, razen z Najemno pogodbo, ni izkazala, da je tožena stranka nepremičnino sploh uporabljala. Kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa, uporabo nepremičnine s strani tožene stranke izkazujejo tudi listinski dokazi tožeče stranke (premoženjski zahtevek z dne 29. 12. 2020 (priloga A4), ponovni poziv na plačilo najemnine z dne 20. 1. 2021 (priloga A5) in odstop od najemne pogodbe in zahtevek na izpraznitev z dne 26. 3. 2021 (priloga A6)), ki jih tožena stranka ni uspela izpodbiti.

9Glede na to, da je tožena stranka torej uporabljala sporno nepremičnino in glede na neizpodbijane ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka (najemodajalka) na to opomnila (2. alineja prvega odstavka 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)), je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je tožena stranka dala povod za tožbo. Tožeča stranka je lahko na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepala, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dala nikakršnega povoda za tožbo, se tako izkažejo kot neutemeljene.

10Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožeča stranka umika tožbe ni vložila pravočasno oziroma takoj, saj naj bi tožena stranka nepremičnino izpraznila že v sredini leta 2020. Tudi v tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka nepremičnine ni izpraznila že v sredini leta 2020, saj iz predloženih listin tožeče stranke (odstop od najemne pogodbe in zahtevek na izpraznitev z dne 26. 3. 2021 (priloga A6)) in iz same vložene tožbe oziroma predloga z dne 29. 3. 2021 izhaja, da tožena stranka do takrat sporne nepremičnine še ni izpraznila. Tožena stranka za trditve o izpraznitvi v sredini leta 2020 ni predložila nobenega dokaza. V pritožbi sicer navaja, da je v zvezi s tem predlagala vpogled v drug pravdni spis, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta dokazni predlog ni bil predlagan v zvezi z izpraznitvijo, v pritožbi pa niti ne navede, kaj konkretno naj bi iz tega spisa izhajalo. Med strankama ni sporno, da je tožena stranka sporno nepremičnino izpraznila, glede na navedeno pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da se je to zgodilo po vloženi tožbi oziroma predlogu za izpraznitev z dne 29. 3. 2021. Ob vložitvi je torej utemeljeno menila, da tožena stranka sporno nepremičnino še zaseda. Ker je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izpraznitvi, ki ga je tožeča stranka prejela 12. 7. 2021 (vročilnica pripeta na list. št. 12), trdila, da se je iz nepremičnine že izselila, je tožeča stranka po prejemu ugovora 14. 7. 2021 vložila vlogo, s katero je umaknila tožbeni zahtevek in v kateri je navedla, da je za izpolnitev zahtevka izvedela po prejemu ugovora. Pravilen je tako zaključek prvostopenjskega sodišča, da je to storila takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka.

11Glede na vse navedeno je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je dolžna tožena stranka skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP tožeči stranki povrniti njene stroške postopka. Izpolnjeni so namreč vsi pogoji za tako odločitev, saj je tožena stranka dala povod za tožbo, tožbeni zahtevek izpolnila, tožeča stranka pa je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi.

12Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni pravilno odmerilo pravdnih stroškov, ko je tožeči strani za vloženo tožbo in pripravljalno vlogo priznalo plačilo dvakrat 500 točk, saj naj bi 2. točka tarifne številke 18 Odvetniške tarife (OT) za nagrado za tožbo za izpraznitev poslovnih prostorov določala 160 točk. Navedeno ne drži, saj iz 3. alineje 2. točke tarifne številke 18 OT izhaja, da se stroški za spore za izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov − od vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine − odmerijo po 1. točki tarifne številke 18, vendar ne manj kot 160 točk. Glede na vrednost spora (18.000,00 EUR) je prvostopenjsko sodišče tako tožeči stranki za tožbo oziroma predlog za izdajo izpraznitvenega naloga pravilno v skladu s 1. točko tarifne številke 18 priznalo 500 točk in za pripravljalno vlogo z dne 14. 7. 2021 v skladu s 1. točko tarifne številke 19 500 točk.

13Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedla ničesar takšnega, s čimer bi prispevala k odločitvi o pritožbi, in zato po oceni pritožbenega sodišča ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Prim. drugi odstavek 207. člena ZPP in sodbe VSL II Cpg 845/2018, VSL I Cp 2082/2017, VSRS III Ips 41/97 in druge.
² N. Betetto v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2010 Ljubljana, str. 45.
³ To bi lahko dokazovala na primer z njegovim zaslišanjem, primerjavo njegovega podpisa na drugih listinah ali z izvedencem grafologom.