VSC Sklep I Cp 445/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov z dne 12. 7. 2021.

2Predlagatelj po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek.

Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, ker izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz listin. V izpodbijanem sklepu ni razlogov, zakaj naj bi bila dejstva v predlogu za zavarovanje dokazov in njegovi dopolnitvi presplošna. Sodišče prve stopnje tega ni konkretiziralo. Zavarovanje dokazov ne predstavlja samo ene listine, ampak je potrebno zavarovati celotne dokaze, to je vse listine in knjiženja za obdobje od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2021. Konkretizirati natančno, katere dokaze je nemogoče, saj jih predlagatelj zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca ni mogel natančno opredeliti, zato je potrebno zavarovati celotno knjigovodsko evidenco. Šele z zavarovanjem dokazov in v nadaljnjih postopkih bo možno s strani predlagatelja natančno opozoriti na nepravilnosti knjiženj listin s strani nasprotnega udeleženca. V danem primeru pa je pomembno, da se zavarujejo dokazi z izvedencem, da v nadaljnjih postopkih ne bi bilo spora, ali so ti dokazi na dan izvedbe pregleda bili zavedeni ali ne. Predlagatelj je že v predlogu opozoril, katere knjižbe manjkajo. S tem, ko bi se zavarovali dokazi, bi bili dokazi varovani za vse nadaljnje postopke. Predlagatelj bolj natančnih predlogov ni mogel podati, saj so mu zastopniki nasprotnega udeleženca in z njimi povezanih družb preprečevali vpogled v knjigovodske listine nasprotne udeleženke in z njo povezane družbe. Sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v 6. točki obrazložitve ugotovi, da predlagatelj predlaga, da se postavi izvedenca finančne stroke in izvedenca računalništva, predlagatelj pa je v predlogu ustrezno navedel tudi naloge oziroma vprašanja, na katera naj izvedenca odgovorita. Slednje pomeni, da je predlagatelj svoj predlog ustrezno konkretiziral glede na dokaze, ki se morajo zavarovati. Gre za zavarovanje vseh knjižb v knjigovodskih evidencah ter prejetih in izdanih računov v posameznem letu in ne gre samo za posamezne knjižbe in račune, saj nasprotna udeleženka knjižbe in račune prilagaja. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V nadaljevanju predlagatelj sodišču prve stopnje očita zmotnost ugotovitve, da niti v predlogu niti v dopolnitvi predloga ni navedel razlogov, zakaj se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje otežena, pri tem pa ni natančno podalo razlogov. Meni, da je v V. točki dopolnitve predloga z dne 1. 9. 2021 dovolj natančno opredelil razloge, zaradi katerih kasneje ne bo mogoče izvesti predlaganih dokazov, in sicer, da bo nasprotni udeleženec s prilagajanjem knjigovodskih knjig želel prikriti svoja ravnanja z namenom prikaza nižje vrednosti nasprotnega udeleženca in z njimi povezanih družb. S prilagoditvijo knjigovodskih listin pa bo zelo oteženo izvajanje dokazov, ki bi jih predlagatelj predlagal. Z izbrisom in spremembo določenih knjiženj v knjigovodskih listinah, se izbrišejo vsi sledovi in tega kasneje nikakor ni možno več najti. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišču prve stopnje očita zmotnost ugotovitve, da je dopolnitev in popravek predloga za zavarovanje dokazov prepozen, saj bi lahko za morebitno zavarovanje podal nov predlog za zavarovanje dokazov, kar pa ne bi bilo ekonomično. Rok, ki ga je postavilo sodišče za dopolnitev predloga za zavarovanje ne more biti prekluziven, ampak je lahko le instrukcijski. Sodišču prve stopnje tudi očita zmotnost in nepopolnost ugotovitve, da naj bi predlagatelj dejansko predlagal izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj s sumom storitve kaznivega dejanja. Predlagatelj je predlagal samo zavarovanje dokazov in ni predlagal izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj, kar jasno izhaja iz predloga. V danem primeru gre za civilni postopek. Zavarovanje dokazov pa v civilnem postopku glede knjigovodskih zadev zahteva tudi zavarovanje na elektronskih medijih v okviru računovodskih programov, saj se večina zadev sedaj v računovodstvu vodi v elektronski obliki in zelo malo v pisni obliki. Sodišču prve stopnje očita tudi zmotno uporabo 264. člena ZPP, saj mora biti podana samo utemeljena bojazen, pri predlagatelju pa je ta bojazen utemeljena, kar je sam opredelil v predlogu za zavarovanje dokazov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno izpodbijan je sklep o zavrnitvi predloga za zavarovanje dokazov. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagatelj presplošno navedel dejstva, ki naj se dokažejo, in da ni navedel razlogov, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba težja, ter da je predlagatelj predlagal dejanja oziroma ukrepe, namenjene zbiranju dokaznega gradiva, kar pa ne pomeni izvedbe dokaza. Poleg tega je ocenilo, da je predlagatelj dejansko predlagal izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja, ki so v pristojnosti organov kazenskega pregona.

5Če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede (prvi odstavek 264. člen ZPP). V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba težja (266. člen ZPP).

6Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita, da je zmotno uporabilo 264. člen ZPP. Ni pritrditi pritožbeni razlagi, da mora biti v postopku zavarovanja podana samo utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, saj mora predlagatelj skladno z 266. členom ZPP v vlogi, s katero zahteva zavarovanje dokazov, navesti tudi dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba težja.

7Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost ugotovitve, da je presplošno navedel dejstva, ki naj se dokažejo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predlagatelj z navedbami, da so pri knjiženju knjižb v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2021 v knjigovodski dokumentaciji Knjige prejetih računov za nasprotnega udeleženca storjene nepravilnosti, da določene knjižbe prejetih računov v navedenem obdobju niso bile izvedene skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi in da manjkajo knjižbe določenih računov, ki so bili očitno prejeti in plačani, kasneje pa jih v knjižbah ni več zaslediti oziroma da je nasprotni udeleženec v svojih knjigovodskih listinah prilagajal knjižbe prejetih računov, tako da nekatere prejete račune ni knjižil oziroma jih je po izvršenih plačilnih razknjižil, kar izhaja iz zaporednih številk navedenih v Knjigah prejetih računov za posamezno leto, kjer določene zaporedne številke manjkajo, in da so računi, ki manjkajo, bili plačani s strani nasprotnega udeleženca oziroma njegovih hčerinskih družb, presplošno navedel dejstva, ki jih želi dokazati z izvedenim dokazom. Pravilno je pojasnilo, da bi bilo z ugoditvijo njegovemu predlogu za zavarovanje omogočeno zbiranje podatkov, na podlagi katerih bi predlagatelj v morebitnem kasnejšem sodnem postopku pridobljene podatke lahko uporabil kot trditveno podlago ter predložil tako pridobljen (informativni, poizvedovalni) dokaz, ki v pravdnem postopku načeloma niso dopustni, niti institut zavarovanja dokazov glede na določbo 264. člena ZPP temu ni namenjen. Ob tem je pojasniti, da je namen tega instituta, da se zavaruje možnost uporabe določenega dokaza v prihodnosti. Pravilnosti navedenega zaključka pritrjuje tudi sam predlagatelj s pritožbeno navedbo, da bo šele z zavarovanjem dokazov in v nadaljnjih postopkih možno s strani predlagatelja natančno opozoriti na nepravilnosti knjiženj s strani nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da iz predloga za zavarovanje dokazov ni razbrati, katera dejstva želi zavarovati z zavarovanjem dokazov, pri čemer splošna navedba, da so bile pri knjiženju storjene nepravilnosti ne zadostuje. Sodišče prve stopnje je konkretno pojasnilo, da so v predlogu za zavarovanje dokazov dejstva, ki naj se dokažejo, presplošno navedena, zato ni podana pritožbeno očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Tudi sicer ima izpodbijani sklep jasne razloge o vseh potrebnih pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in niso nasprotni odločitvi v izreku, zato je pritožbeni preizkus omogočen.

8Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo in upoštevalo, da je predlagatelj predlagal, da se postavi izvedenca finančne stroke in izvedenca računalništva ter da je v predlogu ustrezno navedel naloge oziroma vprašanja, na katera naj izvedenca odgovorita. Glede na to, da določba člena 266. člena ZPP določa, da mora predlog za zavarovanje dokazov vsebovati poleg dokazov, ki naj se izvedejo, tudi dejstva, ki naj se dokazujejo s tem dokazom, čemur pritožnik ni zadostil, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni nasprotij, ki jih smiselno očita pritožba. Pritožnik v pritožbi smiselno očitane bistvene kršitve določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP (t.i. protispisnost) ni konkretiziral. Ta kršitev je podana le takrat, kadar gre za napako tehnično – prenosne narave. Tega pa pritožnik niti ni zatrjeval, ne gre namreč za protispisnost, kadar se očitek o napaki nanaša na neustreznost sodniškega sklepanja.

9Predpostavka za dopustnost postopka zavarovanja je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba težja. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost ugotovitve, da niti v predlogu niti v dopolnitvi predloga ni navedel razlogov, zakaj predlaganih dokazov ne bo mogel izvesti ali bo njihova izvedba pozneje otežena. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je predlagatelj v predlogu navajal zgolj, da bo nasprotni udeleženec v postopku predlagateljevega izstopa kot družbenika iz nasprotnega udeleženca s svojim ravnanjem v prilagajanju knjigovodskih knjig želel prilagoditi knjigovodske listine in s tem prikriti svoja ravnanja, s katerimi bi znižal vrednost nasprotnega udeleženca in njegovih dveh hčerinskih družb, z namenom, da bi prikazal njihovo nižjo vrednost. S prikazom nižje vrednosti nasprotnega udeleženca pa bi predlagatelju dokazovali, da je vrednost njegovega poslovnega deleža dejansko nižja, kot je realna. Obrazložitev slepa je tudi v tem delu jasna in si ne nasprotuje, zato ni podana smiselno pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

10Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost ugotovitve, da je bila njegova druga dopolnitev predloga za zavarovanje dokazov z dne 2. 9. 2021 prepozna. Pritožbeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih potrjujejo tudi podatki v spisu (list. št. 21 spisa), da mu je bil sklep z dne 15. 7. 2021, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo, da dopolni predlog za zavarovanje dokazov, vročen 17. 8. 2021, rok 15 dni za dopolnitev se je iztekel 1. 9. 2021, pritožnik pa je drugo dopolnitev predloga vložil 2. 9. 2021, kar je po izteku roka 15 dni, pri čemer je bil pritožnik opozorjen na pravno posledico, če v danem roku naloženega ne bo izpolnil.

11Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predloga za zavarovanje dokazov. Ocena sodišča prve stopnje, da je pritožnik predlagal izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj je le dodaten argument sodišča prve stopnje, ki pa za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni odločilen.

12Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.

13Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).