VSC Sodba PRp 186/2021

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da postopek o prekršku zoper storilko M.H.zaradi prekrška po prvem odstavku 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi ga storila 4. 10. 2017 ob 14.30 uri na naslovu ..., s tem, da ni upoštevala zakonitega ukaza pooblaščene uradne osebe, policista Policijske postaje Celje D. M., da naj s službenega vozila odmakne reklamni material, ki ga je zataknila za brisalec vetrobranskega stekla službenega vozila, storilka ni želela upoštevati in se je smejala, ko pa je policist M. ukazal, da predmet umakne in jo seznanil, da bo sicer dobila plačilni nalog zaradi neupoštevanja ukaza storilka še vedno le smejala in policistu odvrnila, da naj ga kar napiše, ustavi na podlagi 4. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo, ki jo je izdalo 27. 9. 2021, ustavilo postopek o prekršku zoper storilko zaradi prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1, ki naj bi ga storila 4. 10. 2017 ob 14.30 uri iz razloga po 9. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj je ocenilo, da gre za prekršek neznatnega pomena in za posebne okoliščine, nizko stopnjo odgovornosti in storilkinega osebne okoliščine kažejo na to, da postopek ne bi bil smotrn, glede stroškov postopka pa je odločilo, da jih storilka ne plača in da ti bremenijo proračun.

2Zoper navedeno sodbo, ki je bila storilki vročena s fikcijo vročitve 30. 10. 2021, je storilka 8. 11. 2021 vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu ZP-1 in smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladu s 159. členom ZP-1, ki določa, da mora pritožbeno sodišče preizkusiti sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, vselej pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek (156. člena tega zakona), ugotovilo, da je v obravnavani zadevi še pred vročitvijo izpodbijane sodbe storilki nastopilo absolutno zastaranje pregona o prekršku z dnem 4. 10. 2021 in da zato postopek o prekršku ni več dopusten ter da je potrebno sodbo sodišča prve stopnje spremeniti po uradni dolžnosti.

3Prvi odstavek 141. člena ZP-1 namreč določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti o dneva, ko je bil prekršek storjen (relativno zastaranje). Po šestem odstavku 42. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, vključno z dejanjem, opravljenim za potrebe vročitve obdolžilnega predloga. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoče, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku (absolutno zastaranje). Ker za obravnavani prekršek velja splošni dvoletni relativni zastaralni rok, od storitve prekrška pa je tekom pritožbenega postopka potekla že 4 leta, je pregon v obravnavani zadevi absolutno zastaran in je bilo potrebno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeniti glede razloga za ustavitev postopka o prekršku tako, da se postopek o prekršku ustavi zoper storilko iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1.

4Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (deveti odstavek 163. člena ZP-1).