VSL Sodba VII Kp 4921/2011

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno sodbo obdolženega A. A. oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije po prvem odstavku 243. člena KZ (veljavnega v času storitve očitanega dejanja). Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

2Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila okrožna državna tožilka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje „in odločitev pred drugim sodnikom posameznikom“.

3Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik, odvetnik B. B. iz ... Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je predmetno zadevo v preteklosti že obravnavalo. V zadevi je bila dne 15. 10. 2013 izdana oprostilna sodba sodišča prve stopnje I K 4921/2011, ki je bila nato v pritožbenem postopku s sklepom Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 4921/2011 z dne 6. 5. 2014 po uradni dolžnosti razveljavljena in je bila zadeva sodišču prve stopnje vrnjena v novo sojenje. V novem sojenju je sodišče prve stopnje dne 17. 1. 2015 izdalo obsodilno sodbo IV K 5921/2011. Tukajšnje pritožbeno sodišče je nato s sodbo VII Kp 4921/2011 z dne 12. 4. 2018 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo obsodilno sodbo sodišča prve stopnje. Nato je Vrhovno sodišče RS s sodbo I Ips 4921/2011 z dne 14. 5. 2020 ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženčevega zagovornika in izpodbijano pravnomočno obsodilno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijana sodba je torej rezultat tretjega sojenja v zadevi.

6Kljub temu, da se je tukajšnje pritožbeno sodišče v predmetni zadevi do nekaterih ključnih vprašanj v sodbi z dne 12. 4. 2018 že opredelilo, pritožbeni senat ob ponovni kritični preučitvi izvedenih dokazov, razlogov izpodbijane sodbe in v okviru pritožbenih navedb, upoštevaje načelo in dubio pro reo ugotavlja, da obdolžencu dejanje ni dokazano onkraj razumnega dvoma.

7Pritožnica sodišču prve stopnje najprej očita, da so na prvostopenjsko sodno odločitev vplivala „navodila“ v odločbi Vrhovnega sodišča RS in da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj sprejema drugačne zaključke na podlagi identično ugotovljenega dejanskega stanja.

8Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je s sodbo I Ips 4921/2011 z dne 14. 5. 2020 Vrhovno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo zaradi bistvene kršitve določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V omenjeni sodbi je Vrhovno sodišče sicer nakazalo tudi svoje stališče do določenih vsebinskih vprašanj, ni pa mogoče trditi, da bi v zvezi z dejanskim stanjem dalo sodišču prve stopnje „navodila“ za razsojo, kot trdi pritožnica.

9V skladu z načelom zakonitosti iz 1. člena KZ (sedaj 2. člena KZ-1) je sodišče pri svojem odločanju vezano na zakon. Slovenska zakonodaja ne predpisuje, da bi bila sodišča pri svojem odločanju vezana tudi na odločitve hierarhično nadrejenih sodišč. Tako ZKP v drugem odstavku 428. člena določa le, da mora sodišče prve stopnje v novem sojenju, ki je posledica razveljavitve pravnomočne sodbe na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti, opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vprašanja, na katera je opozorilo Vrhovno sodišče. Nikakor pa zakon sodišču prve stopnje ne zapoveduje, da bi moralo slediti stališčem Vrhovnega sodišča. Sodišče na mnenje Vrhovnega sodišča v novem postopku ni vezano,¹ lahko pa mu seveda sledi, če oceni, da so stališča Vrhovnega sodišča prepričljiva in utemeljena.

10Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru ob pretresanju vprašanj, ki jih je izpostavilo Vrhovno sodišče in ob ponovni preučitvi izvedenih dokazov, na podlagi sicer enako ugotovljenih posamičnih dejstev, le-te na drugačen način smiselno povezalo v celoto in sprejelo drugačne dejanske zaključke. Posledično je izreklo izpodbijano oprostilno sodbo. Pritožbeno sodišče v tem ne prepozna nikakršne pritožbeno upoštevne kršitve. Zlasti, ker je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča svoje zaključke tudi povsem jasno, ustrezno in prepričljivo obrazložilo. Zato pritožbeni očitki o kršitvi določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP niso utemeljeni.

11Pritožnica sodišču prve stopnje nadalje očita, da je napačno tolmačilo, da je notranja informacija nastala šele z oblikovanjem dokumenta za javno (pred)objavo dne 24. 4. 2008, saj tako iz obdolženčevega zagovora kot izpovedb prič izhaja, da je bil obdolženec kot predsednik uprave družbe X. d.d. dnevno seznanjen z vsemi kazalniki uspešnosti poslovanja.

12Prvi odstavek 243. člena KZ določa, da kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije stori, kdor notranjo informacijo, ki bi lahko pomembno vplivala na ceno vrednostnega papirja ali izvedenega finančnega instrumenta, uvrščenega na organiziran trg v Republiki Sloveniji ali v vsaj eni državi članici Evropske unije oziroma za katerega je bil vložen predlog za uvrstitev na tak trg, ne glede na to, ali se z njim trguje na tem trgu ali ne, pridobi v zvezi s svojim položajem pri izdajatelju vrednostnega papirja, z lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, s svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti, in jo izkoristi z nakupom ali prodajo tega vrednostnega papirja ali izvedenega finančnega instrumenta zase ali za koga drugega, posredno ali neposredno.

13Pojem notranje informacije po 243. členu KZ je blanketen pojem, katerega vsebino je potrebno zapolniti z dopolnilno normo prvega odstavka 373. člena v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI, Ur. l. RS 67/2007), po kateri je notranja informacija vsaka informacija, ki je natančna, ni bila objavljena, se neposredno ali posredno nanaša na enega ali več izdajateljev finančnih inštrumentov ali na enega ali več finančnih inštrumentov in bi, če bi postala javna, verjetno pomembno vplivala na cene teh finančnih inštrumentov ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih inštrumentov.

14Za obstoj kaznivega dejanja po 243. členu KZ je tako v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, ali je obdolženec v zvezi s svojim položajem pri družbi X. d.d. pridobil notranjo informacijo in ali je to notranjo informacijo izkoristil s spornim nakupom delnic.

15Sodišče prve stopnje je na 6. strani izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je bil obdolženec v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja predsednik uprave družbe X. d.d., torej je pri družbi X. d.d. kot izdajatelju vrednostnih papirjev – delnic zasedal položaj, v zvezi s katerim je pridobival notranje informacije, ki jih je bil dolžan varovati, skladno s 1. točko prvega odstavka 382. člena ZTFI.

16V dokaznem postopku je bilo tudi nesporno ugotovljeno, da podatki, vsebovani v Poročilu o poslovanju družbe X. v prvem trimesečju leta 2008 (v nadaljevanju: Poročilo), predstavljajo notranjo informacijo, ki bi lahko pomembno vplivala na ceno delnice družbe X. d.d. kot vrednostnega papirja, uvrščenega na organiziran trg v Republiki Sloveniji. Izvedenka je namreč pojasnila, da Poročilo vsebuje podatke o prihodkih in čistem dobičku družbe X. d.d. kot izdajatelja finančnih inštrumentov. Ti podatki so dovolj natančni, da se lahko opredelijo kot notranja informacija (l. št. 387). Iz te javne objave Poročila, ki sicer vsebuje le nekaj podatkov, bi poučen vlagatelj lahko sklepal, da bodo rezultati vplivali na vrednost delnice (l. št. 384).

17Ključni vprašanji v obravnavni zadevi pa sta, ali je obdolženec to notranjo informacijo pridobil pred spornim nakupom delnic X. d.d.² in ali se mu pri tem lahko očita, da je s spornim nakupom delnic to notranjo informacijo izkoristil oziroma zlorabil.

18Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da relevantna notranja informacija, ki je bila vsebovana v Poročilu, ni nastala šele dne 24. 4. 2008. Tudi iz izpodbijane sodbe izhaja (str. 12), da se je Poročilo pripravljalo dlje časa. Dne 23. 4. 2008 je bila notranja informacija pripravljena v pisni obliki, dne 24. 4. 2008 pa je bila javno objavljena na spletni strani družbe X. in na SEO.net Ljubljanske borze (l. št. 60-61).

19V zvezi s tem je C. C., direktorica sektorja za računovodske storitve v družbi X. d.d., na glavni obravnavi dne 26. 11. 2014 izpovedala, da so tretji ali četrti delovni dan v mesecu vedeli o plačilih, količinah, prodaji (l. št. 376). 10 – 15 dni za tem so bili podatki zaključeni, začeli so se notranji pregledi (l. št. 377). Vsak peti delovni dan v mesecu je bila izdelana ocena finančnega poslovanja za pretekli mesec. Informacije so torej postopoma pritekale v računovodstvo, vse je potekalo računalniško, ni pa vedela povedati, ali je imel predsednik uprave računalniški vpogled v te informacije (l. št. 378).

20Iz izvedenih dokazov torej izhaja, da je kritična notranja informacija nastajala dlje časa, skozi nek organski, postopen proces, in da je nedvomno obstajala že pred njeno objavo dne 24. 4. 2008. Točnega trenutka dejanskega nastanka notranje informacije skozi dokazni postopek ni bilo mogoče ugotoviti.

21Nedvomno tudi drži, da je bil obdolženec kot predsednik uprave družbe X. d.d. sproti seznanjen s pomembnejšimi okoliščinami poslovanja navedene družbe, kot navsezadnje ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi (str. 13).

22Iz izpovedbe priče D. D., članice uprave, zadolžene za finance izhaja, da je bil obdolženec dnevno seznanjen s posamičnimi poslovnimi dogodki in okvirno seznanjen s finančnim poslovanjem družbe (l. št. 105). Navsezadnje je tudi obdolženec sam povedal, da je vsako jutro sedel za računalnik in pogledal, kaj so prejšnji dan prodali na vsakem posamičnem ... servisu, saj ima X. izredno dodelan računalniški sistem (l. št. 180). Enkrat tedensko so se sestali vsi člani uprave in se seznanili praktično s celotnim poslovanjem, imeli so tudi mesečne finančne kolegije, na katerih so usklajevali bilanco, ki pa takrat še ni bila „zavrtena“, rezultati konsolidirane bilance so bili narejeni šele po finančnem kolegiju (l. št. 180-181).

23Pritožnica ima torej prav, da je notranja informacija nastala že pred 24. 4. 2008 in da je bil obdolženec sproti seznanjen s poslovanjem družbe. Kot pojasnjeno, pa je potrebno ugotoviti, ali je mogoče brez dvoma trditi, da je bil obdolženec s kritično notranjo informacijo dejansko seznanjen že pred spornim nakupom delnic dne 21. 4. 2008.

24Priča D. D. je povedala, da je obdolžencu dne 23. 4. 2008 popoldne (sreda) oziroma dne 24. 4. 2008 dopoldne (četrtek) v odobritev in podpis prinesla pisno predobjavo Poročila (l. št. 187), pri čemer je obdolženec v zagovoru povedal, da je predobjavo Poročila v podpis dobil v četrtek (l. št. 181), torej 24. 4. 2008, kar izhaja tudi iz njegovega pisnega pojasnila predsedniku nadzornega sveta družbe X. d.d. (B 2).

25Kot pojasnjeno je notranja informacija, ki je bila vsebovana v predobjavi Poročila, nastala že pred pripravo pisnega Poročila. Zato dejstvo, da je bil obdolženec šele dne 24. 4. 2008, torej že po spornem nakupu delnic, seznanjen s pisno pripravljeno predobjavo Poročila še ne pomeni, da je bil šele tega dne seznanjen tudi z vsebino notranje informacije, torej z rezultati poslovanja družbe X. d.d. za prvo trimesečje leta 2008.

26Pritožnica trdi, da iz izjave, ki jo je obdolženec dal za časnik ... dne 16. 4. 2008 nedvomno izhaja, da je bil obdolženec najkasneje takrat že seznanjen s poslovnimi rezultati družbe X. d.d..

27Obdolženec se je dne 16. 4. 2008 udeležil konference, ki jo je Ljubljanska borza organizirala v bivšem WTC za člane uprav večjih slovenskih družb. Po konferenci je za časopis ... podal izjavo, v kateri je navedel, da je poslovanje družbe X. odlično in da bo prva objava rezultatov 25. 4. 2008 (B 9). Obdolženec je torej svojo izjavo o odličnem poslovanju družbe X. d.d. navezal na objavo rezultatov prvega trimesečja, ki je bila predvidena za dne 25. 4. 2008 (dejansko so bili rezultati objavljeni že dan prej, 24. 4. 2008). Vendar pritožbeno sodišče ne pritrjuje pritožnici, da je vsebina obdolženčeve izjave za časnik ... nosilno obremenilno dejstvo, da je bil dne 16. 4. 2008 obdolženec seznanjen s poslovanjem družbe X. d.d., kot je bilo le-to kasneje razvidno iz objave Poročila, torej da je že 16. 4. 2008 razpolagal z relevantno notranjo informacijo, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

28Zgolj dejstvo, da če je bil obdolženec, ko je bil zaradi svojega položaja predsednika uprave družbe X. d.d. predhodno seznanjen z notranjo informacijo, kupil 100 delnic družbe X. d.d., kljub temu še ne zadošča za zaključek, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, temveč je v nadaljevanju potrebno ugotoviti še, ali je obdolženec to notranjo informacijo z nakupom delnic tudi namerno izkoristil. Kaznivo dejanje po 243. členu KZ je namreč mogoče izvršiti le z naklepom.³

29Glede na zgodovinsko razlago in naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, je namen določbe 243. člena KZ preprečiti storilcu, da zavestno uporabi ali razkrije podatke, s katerimi javnost še ni bila seznanjena in do katerih je prišel zaradi svojega poklica, ter s tem povzroči neenakopraven položaj vlagateljev na trgu,⁴ zato, da bi zagotovil korist zase ali za tretjo osebo.⁵

30Tudi priča E. E. iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) je pojasnil, da zloraba notranjih informacij in tržna manipulacija predstavljata najhujši kršitvi na kapitalskem trgu ravno zato, ker mora biti za ustrezno razvit kapitalski trg in na trgu vzdrževana simetrija informacij, torej morajo imeti vsi vlagatelji na trgu enake informacije, da se potem lahko prosto odločajo o nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev (l. št. 398).

31Iz navedenega sledi, da je zloraba notranje informacije podana takrat, ko je mogoče storilcu očitati, da je notranjo informacijo izkoristil, to pomeni uporabil tako, da je sebi ali tretji osebi zagotovil privilegiran položaj napram drugim vlagateljem na trgu, z namenom, da bi sebi ali tretji osebi zagotovil korist.

32Pri presoji, ali obdolženčevo ravnanje v obravnavani zadevi dejansko pomeni naklepno izkoriščanje relevantne notranje informacije, je potrebno upoštevati čas in kontekst spornega nakupa delnic.

33Pritožnica navaja, da obdolženčev namen okoristiti se izhaja iz dejstva, da je obdolženec delnice kupil ravno tri dni pred objavo Poročila.

34Obdolženec je v sredo, 16. 4. 2008, podal izjavo za časnik ... Nato je v ponedeljek, 21. 4. 2008 ob 11.04 uri izvedel nakup 100 delnic družbe X. d.d. z oznako ... po ceni 630,00 EUR (l. št. 66). Informacija o obdolženčevem nakupu delnic je bila dne 22. 4. 2008 objavljena na spletni strani X. (l. št. 62), o nakupu je bila obveščena tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.

35Izvedenka je ugotovila, da je dne 15. 4. 2008 prišlo do padca vrednosti delnic družbe X. d.d., delnica je bila vredna 459,06 EUR. Po 16. 4. 2008, ko je bila delnica vredna 472,44 EUR, je pričela vrednost delnice družbe X. d.d. naraščati (l. št. 394), najvišjo vrednost 694,09 EUR je dosegla dne 7. 5. 2008 (l. št. 51).

36Obdolženec je torej izjavo za časnik ... dne 16. 4. 2008 podal tik po padcu vrednosti delnice družbe X. d.d., torej v času, ko je bila vrednost delnice družbe izrazito nizka (472,44 EUR). Po obdolženčevi izjavi za časnik ... dne 16. 4. 2008 je pričela vrednost delnice rasti. Obdolženec je, glede na svoj zagovor, vsako jutro spremljal poslovanje družbe X. d.d., preko spletne strani Ljubljanske borze pa je lahko spremljal tudi gibanje vrednosti delnic. Kljub navedenemu delnic X. d.d. ni kupil v sredo 16. 4. 2008, ko so bile vredne 472,44 EUR, ali morebiti v naslednjih nekaj dneh, ko je bilo že razvidno, da vrednost delnic raste, temveč se je za nakup odločil šele v ponedeljek, 21. 4. 2008, ko je vrednost delnice zrasla že na 630,00 EUR.

37Izvedenka je pojasnila, da izjava obdolženca za časnik ... ni bila dovolj natančna, da bi predstavljala notranjo informacijo, je pa za povprečnega vlagatelja pomenila indikacijo za nakup delnic, da menedžment družbe poslovanje ocenjuje kot odlično (l. št. 620-621). Obdolženec se je kot izkušen poslovnež in vlagatelj gotovo zavedal, da je njegova izjava za medije povprečnemu vlagatelju pomenila signal za nakup delnice, kot je ugotovila izvedenka. Obdolženec je tako z javno izjavo za časnik ... dne 16. 4. 2008 javnosti in vlagateljem na trgu razkril informacijo o odličnih poslovnih rezultatih družbe X. d.d., s čimer je celo preprečil, da bi imel sam ob nakupu privilegiran položaj nasproti drugim vlagateljem. Poleg tega obdolženec delnic ni kupil takoj, ko je bila vrednost delnice družbe X. d.d. še nizka, temveč šele pet dni kasneje, ko je vrednost delnice že znatno narasla. Obdolženec pri tem ni deloval gospodarno in očitno ni zasledoval interesa okoristiti se. Ravno nasprotno od pritožničinega stališča, namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi obdolženec, če bi imel namen vzpostaviti svoj privilegiran položaj na trgu nasproti drugim udeležencem, da bi si zagotovil korist, lahko informacije o odličnem poslovanju zadržal zase, dokler ne bi sam kupil delnic, oziroma bi delnice kupil takoj 16. 4. 2008 ali čim prej po izjavi za časnik ..., saj bi tako pridobil korist v kar se da najvišji vrednosti.

38Pritožnica trdi tudi, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec s spornim nakupom delnic želel vlagateljem pokazati, da verjame v družbo, protispisna.

39Obdolženec je dne 16. 4. 2008, ko je za časnik ... podal izjavo o odličnem poslovanju družbe X. d.d., hkrati najavil tudi, da bo v prihodnosti kupoval delnice X. Ob tem je navedel, da je padec X. delnice, kot tudi vseh delnic na trgu, posledica splošne krize na svetovnih finančnih trgih in trenda na ljubljanski ter svetovnih borzah, zato razlogov za prodajo delnic ni.

40Obdolženec je v zvezi z izjavo za časnik ... pojasnil, da je bilo na konferenci Ljubljanske borze dne 16. 4. 2008 poudarjeno, da naj uprave družb s svojim zgledom pokažejo, da verjamejo v podjetja, ki jih vodijo. Stanje na trgu vrednostnih papirjev je bilo namreč takrat slabo, vrednost delnic je strmo padala, javnost in delničarji so imeli nezaupanje v celotni delničarski trg. Namen njegovega nakupa delnic je bil v tem, da se pokaže delničarjem družbe X. d.d., da uprava verjame v družbo, ne pa, da bi se obdolženec okoristil. Zato je za nakup tudi javno povedal medijem (l. št. 335).

41Priča D. D. je potrdila, da je bilo na konferenci Ljubljanske borze govora tudi o tem, da naj zaradi padca vrednosti delnic člani uprav z nakupom delnic družb, ki jih vodijo, dajo zgled drugim. Povedala je, da so v tistem času tudi v nadzornem svetu družbe X. d.d. večkrat potekali pogovori o tem, da naj bi vodstveni kader kupoval delnice X., da vlijejo optimizem in dajo zgled vlagateljem ter ustvarijo zaupanje v poslovanje družbe (l. št. 106). Zato je tudi sama zgolj takrat kupila 100 delnic X. d.d., in sicer dne 3. 4. 2008 (B 4).

42Že iz vsebine obdolženčeve izjave je razviden obdolženčev namen pomiriti vlagatelje ob splošnem padcu vrednosti delnic na trgu ter vliti zaupanje v poslovanje družbe X. d.d.. Navedeno je skladno tudi z obdolženčevim pojasnilom in s povzeto izpovedjo priče D. D. o nameri družbe X. d.d., da naj vodstveni kader z nakupom delnic družbe vlagateljem vlije zaupanje v poslovanje družbe. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec z nakupom delnic želel vlagateljem pokazati, da kljub padcu vrednosti delnice verjame v družbo, ki jo vodi, nima podlage v izvedenih dokazih oziroma da je protispisna.

43Glede na opisane ekonomske parametre, povzeto časovnico obdolženčevega nakupa delnic ter vsebino njegove izjave za časnik ... pritožbeno sodišče ugotavlja, da upoštevajoč poprej pojasnjen namen zakonske norme, obdolženčevega ravnanja ni mogoče subsumirati pod določbo 243. člena KZ, ker obdolžencu ni onkraj razumnega dvoma dokazano, da je notranjo informacijo izrabil zato, da bi si zagotovil privilegiran položaj na trgu in pridobil korist. Po presoji pritožbenega sodišča je v obdolženčevem ravnanju kvečjemu mogoče prepoznati izraz pripadnosti menedžmenta družbi.

44Pritožnica nazadnje navaja še, da so ostali člani uprave natančno vedeli, kdaj je zakonsko dopustno kupiti delnice „lastne“ družbe in so to tudi storili v začetku aprila 2008, ko vrednost delnic ni naraščala.

45Priča D. D. je res povedala, da je delnice kupila, ko je bilo dopustno, ko so bili podatki znani javnosti, to je po objavi letnega poročila za leto 2007 dne 2. 4. 2008 (l. št. 187). Čeprav predpisi tega niso jasno določali, je namreč sama ocenila, da pred objavo letnega poročila ne sme kupiti delnic (l. št. 188).

46Podobno je priča F. F., član uprave družbe X. d.d., zadolžen za energetiko, povedal, da je kupil 100 delnic dne 3. 4. 2008, dan po objavi letnega poročila za leto 2007 dne 2. 4. 2008. Pred nakupom se je posvetoval s pravniki, kdaj lahko izvede nakup, ker ve, da je uvrščen na seznam oseb, ki so jim dostopne notranje informacije. Pravniki so mu svetovali, naj to stori takoj po objavi letnih rezultatov (l. št. 212).

47V relevantnem času splošni pravni akti časovnih obdobij, vezanih na razkritje informacij, v katerih bi za določene osebe veljale omejitve trgovanja z vrednostnimi papirji, niso opredeljevali. Kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne 14. 12. 2005 (v nadaljevanju: Kodeks) je sicer v 7.3.4. točki priporočal, da naj družba presodi potrebo po predpisu notranjega akta družbe, v katerem predpiše pravila o omejitvah trgovanja in razkritja trgovanja z delnicami družbe ter delnicami povezanih družb; ter da se priporoča, da družba v aktu predpiše natančen seznam oseb, za katere velja omejitev trgovanja, in časovno obdobje omejitve trgovanja, ki je vezano na razkritje informacij. Vendar družba X. d.d. takšnih internih pravil glede časovnih obdobij omejitve trgovanja, ki je vezano na razkritje informacij, ni sprejela.

48Kljub temu, da so se očitno člani uprave družbe X. d.d., skladno z internimi uzancami in Kodeksom zavedali, da morajo biti osebe, ki so seznanjene z notranjimi informacijami, v določenih obdobjih posebej previdne pri trgovanju z vrednostnimi papirji, pritožbeno sodišče ugotavlja, da za presojo obdolženčevega ravnanja ni nepomembno, da v relevantnem času niti zakonodaja, niti interni predpisi družbe X. d.d. uradno niso opredeljevali t. i. časovnih oken, torej obdobij pred objavo pomembnih notranjih informacij, v katerih vodstveni kader družbe ne sme trgovati z vrednostnimi papirji. Tudi priča E. E. je povedal, da časovna okna v relevantnem obdobju niso bila predpisana (l. št. 401).⁶ Pojasnil je, da je Agencija ocenila, da obdolženec kot „primarni insider“ pred objavo pomembnih finančnih informacij ne bi smel kupiti delnic, saj trikrat do štirikrat na leto obstajajo neka obdobja, ko se pripravljajo neke informacije, ki jih investitorji še nimajo. V teh obdobjih naj bi se osebe, ki so seznanjene s temi informacijami, vzdržale nakupa ali prodaje delnic (l. št. 397). Zato se je Agenciji „zdelo“, da je zadeva „morda“ v nasprotju z zakonom (l. št. 398). E. E. pri tem ni pojasnil niti, iz katerega zakonodajnega vira naj bi izvirala ta obdobja, ko naj bi se vodstveni kader vzdržal prodaje ali nakupa delnic niti, kje in kako naj bi bila ta obdobja definirana, torej katere zakonske predpise naj bi obdolženec kršil s svojim postopanjem.

49Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje s 14. strani izpodbijane sodbe, da v dokaznem postopku ni bil onkraj razumnega dvoma ovržen obdolženčev zagovor, da je s spornim nakupom delnic zasledoval interese družbe X. d.d., da v času finančne krize in padca vrednosti vrednostnih papirjev poveča zaupanje vlagateljev v družbo. Zato pritožbeno sodišče v nasprotju s tožilkino tezo, da naj bi bila obdolženčeva izjava za ... za obdolženca obremenilna, ocenjuje navedeno izjavo kot promocijsko vlagateljem, da se odločijo za nakup X. delnic. V tej sodbi je že pojasnjeno, da je (zakasneli) nakup delnic pomenil za obdolženca glede na gibanje rasti cene delnic nič kaj ekonomsko razumnega pristopa. Prav tako pa je nenazadnje kot razbremenilno okoliščino potrebno upoštevati, da je obdolženi na podlagi informacijskega sistema imel vsakodnevno uvid v finančno poslovanje⁷ X. d. d., zato ni mogoče ovreči teze, da je lahko njegova izjava o odličnem poslovanju temeljila na vsakodnevnih informacijah in tedenskih ter mesečnih kolegijih in ne nujno na podatkih Poročila. Državna tožilka zato ni z gotovostjo dokazala „zlorabo insiderstva“ na način kot ga je začrtala v dejstvenem opisu obtožbenega akta.

50Ker torej obdolžencu očitano kaznivo dejanje ni dokazano onkraj razumnega dvoma, je sodišče prve stopnje, v skladu z načelom in dubio pro reo utemeljeno izreklo oprostilno sodbo. Zato je pritožbeno sodišče, ker je ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in da niso podane niti kršitve, ki jih sodišče preizkuša po uradni dolžnosti (383. člen ZKP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Mag. Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 924.
² V nasprotnem primeru obdolžencu že pojmovno ne bi bilo mogoče očitati, da je informacije, ki jih v trenutku nakupa sploh ni imel, pri nakupu izkoristil.
³ Mag. Deisinger Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 512.
⁴ Mag. Deisinger Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 515; Ferlinc Andrej v: Dr. Korošec Damnjan, et al., Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 947.
⁵ Mag. Deisinger Mitja, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 513; Ferlinc Andrej v: Dr. Korošec Damnjan, et al., Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 949.
⁶ Danes časovna okna ureja Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlametna in Sveta z dne 16. 4. 2014 o zlorabi trga, v 19. členu.
⁷ Kar pa ni mogoče enačiti z notranjo informacijo, ki jo bolj natančno opredeljuje pravilno v odgovoru na pritožbo zagovornik obdolženca. Predmet inkriminacije po določbi 243. člena KZ pa je le „notranja informacija“.