243. člen KZ

Glede na zgodovinsko in namensko razlago določbe 243. člena KZ ter naravo kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije je zloraba notranje informacije podana takrat, ko je storilcu mogoče očitati, da je notranjo informacijo naklepno uporabil tako, da je sebi ali tretji osebi zagotovil privilegiran položaj nasproti drugim vlagateljem na trgu, z namenom, da bi sebi ali tretji osebi zagotovil korist. Če bi imel obdolženec namen vzpostaviti svoj privilegiran položaj na trgu nasproti drugim udeležencem, da bi si zagotovil korist, bi informacije o odličnem poslovanju zadržal zase, dokler ne bi sam kupil delnic, oziroma bi delnice kupil takoj ali čim prej po izjavi za medije, saj bi tako pridobil korist v kar se da najvišji vrednosti.

Presoja, ali je imel obsojenec v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost izpodbiti domnevo, da notranjih informacij ni izkoristil v smislu 2. člena Direktive, ampak so ga pri pridobitvi delnic vodili drugačni nameni. Argument, da ga je kot primarnega insajderja pri nakupu delnic vodil namen kršitve zaupanja vlagateljev, bi bilo sprejeti kot legitimen, tudi z vidika izhodišč sodbe SEU C-45/08. Udeležba menedžementa v lastništvu družbe je v ekonomski stroki široko sprejeta. Z udeležbo vodstva družbe v njenem lastništvu se namreč interesi uprave uskladijo z interesi delničarjev.

Določba 243. čena KZ je tiha kazenskopravna blanketna norma, ki tacite odkazuje na drug predpis. Presoja, ali ima določena informacija lastnosti notranje informacije, je pridržana sodniku. Ni pomembno, kako je obsojenec notranjo informacijo pridobil, odločilno je, da je s tako informacijo razpolagal. Ni nujno, da notranja informacija izvira iz sfere izdajatelja vrednostnih papirjev, pogoj je le, da se nanaša nanj ali na njegove vrednostne papirje. S tem, ko je sodišče druge stopnje na nejavni pritožbeni seji, na katero ni vabilo obdolženca ter njegovega zagovornika, ocenjevalo izpovedbe prič iz postopka pred sodiščem prve stopnje, je kršilo 445. člen ZKP ter drugo alinejo 29. člena in 25. člen v povezavi z 22. členom Ustave RS. Tako postopanje sodišča je tudi v nasprotju s pravico obdolženca do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Pritožbeno sodišče mora v primerih, ko dejstva primera ponovno vrednoti, obdolžencu in njegovemu zagovorniku omogočiti navzočnost na seji. Tudi izrek denarne kazni zaradi nesodelovanja obdolženca v drugih, nekazenskih postopkih, pomeni prisilo. Pravnim osebam kot um

Dejstveni opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 243. člena KZ v odločbi o krivdi se ne prekriva z znaki prekrška iz 1. točke prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI).

Notranja informacija so lahko le resnični podatki. Zgolj govorice za opredelitev informacije kot notranje informacije ne zadostujejo, v nasprotnem primeru bi se namreč povsem razblinil značaj informacije, da je zares tudi informacija. Šlo bi namreč za pretvorbo informacije v lažnive podatke. Tako storilec po 243. členu KZ ne more sam „proizvesti“ notranje informacije, torej lažnivega podatka, s katerim bi lahko vplival na ceno vrednostnih papirjev na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. V primeru, da storilec sam znotraj svojega poslovnega sistema ustvarja navidezno umetno povpraševanje tako po vrednostnih papirjih kakor tudi z navideznimi knjižnimi operacijami zato, da s tem vpliva na ceno vrednostih papirjev na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, govorimo o manipulaciji na trgu vrednostnih papirjev in ne o zlorabi notranje informacije.

Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji je načeloma opredeljeno kot splošno kaznivo dejanje, kar pomeni, da ga lahko zagreši vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava. Ker pa je to kaznivo dejanje lahko izvršeno le s preslepitvijo pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in opcijami, je krog potencialnih storilcev dejansko zožen na osebe, ki dajejo vrednostne papirje v promet oziroma ki trgujejo s temi papirji. Člen 236 KZ neposredno ne odkazuje na uporabo predpisov z drugih pravnih področij. Kljub temu pa je za razumevanje posameznih znakov kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji treba upoštevati predpise, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji. 243. člen KZ, ki opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije, se sicer neposredno ne sklicuje na predpise s področja zunaj kazenskega prava, vendar je poznavanje teh predpisov pomembno za razlago nekaterih izrazov v opisu tega kaznivega dejanja. Tako je iz Zakona o trgu vrednostnih papirjev mogoče razbrati vsebino posameznih pojmov, ki se pojavljajo tudi v opisu kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, in sicer med drugim tudi pojem notranje i